Salvini vztraja, da Italija naročil iz Bruslja ne bo spoštovala. Foto: Reuters

Zdaj so na potezi države članice, ki morajo v dveh tednih posredovati svoje stališče. Če bodo članice pritrdile oceni Komisije, bo ta pripravila predlog za sprožitev postopka.

V okviru tega postopka je v skrajnem primeru predvidena kazen v višini 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Obenem se kot kazen dodaja še delež razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP-ja.

Italija, tretje največje gospodarstvo v evrskem območju, je lani imela dolg za okoli 132 odstotkov BDP-ja. Evropska proračunska pravila, opredeljena v Paktu za stabilnost in rast, določajo, da dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP-ja.

Da je utemeljena sprožitev postopka proti Italiji zaradi čezmernega javnega dolga, je Evropska komisija ocenila že lani novembra, a se je nato Italija v dialogu s Komisijo izognila postopku.

"Manj davkov in več služb"

Italijanski podpredsednik vlade Matteo Salvini je sicer pred dnevi izjavil, da v sporu z Evropsko unijo glede proračuna ne bo popustil. "Prihodnji teden bom rekel Bruslju: Pustite nam, da delamo, kar Italijani prosijo – manj davkov in več služb," je dejal Salvini na političnem zborovanju. "In če bodo rekli ne, bomo videli, kdo je bolj trmast," je dodal.

Italijanski gospodarski in finančni minister Giovanni Tria pa je dejal, da vlada računa na prihranke, ki bodo posledica racionalizacije javnih izdatkov. Reforme, ki jih načrtuje italijanska vlada, med njimi temeljni dohodek in pokojninska reforma, bodo zahtevale manj sredstev od prejšnjih ocen. Zato bo proračunski primanjkljaj za leto 2019 nižji, kot ga predvideva Evropska komisija, je navedel Tria. Kot je dodal, so pripravljeni na dialog.