Prvo posojilo v vrednosti dveh milijard evrov je tako ESM že izplačal, medtem ko bo dodatno milijardo izplačal do 30. junija.

ESM pojasnjuje, da bodo sredstva namenjena za refinanciranje dolga in pokrivanje javnofinančnih potreb Cipra, ki se je zaradi prenapihnjenega bančnega sistema znašel na robu bankrota.

"Posojilo bo pomagalo ohraniti finančno stabilnost na Cipru in državi kupilo nekaj časa," je zatrdil prvi mož ESM-ja Klaus Regling in hkrati opozoril, da ta dodatni čas državi daje priložnost, da izpelje ključne reforme za zagotovitev vzdržnejšega gospodarskega modela.

Ciper bo v skladu z marčno odločitvijo evroskupine dobil deset milijard pomoči, od tega od ESM-ja devet milijard in od Mednarodnega denarnega sklada eno milijardo.

Preostale potrebe, v Nikoziji nekateri govorijo celo o 13 milijardah evrov, bo država morala kriti sama - iz prispevka varčevalcev z denarnimi vlogami nad 100.000 evrov, delničarjev ali imetnikov obveznic v bankah, s privatizacijami in z drugimi ukrepi.

Največ nemira v evropsko javnost in na finančne trge je vnesla prav udeležba imetnikov nezavarovanih denarnih vlog. Še večja zmeda je bila ob prvotnem dogovoru, ki je predvideval celo udeležbo imetnikov nezavarovanih vlog pod 100.000 evrov.

Ciper zaradi prestrukturiranja in skrčenja bančnega sistema, ki je bil ob turizmu steber otoškega gospodarstva, ter ob padcu zaupanja v ciprsko poslovno okolje po napovedih čakata zelo težavno obdobje prilagoditve in velik padec gospodarske dejavnosti.