Med njimi največje število predstavljajo Romuni in Poljaki. V pretežni meri pa so med prejemniki novih državljanstev članic EU-ja državljani nečlanic unije. Največ med njimi, več kot 100.000, je bilo Maročanov, ki so pridobili zlasti državljanstva Španije, Italije in Francije. Sledijo jim Albanci, Indijci, Pakistanci, Turki in Ukrajinci.

Leta 2016 so vse članice razen treh podelile državljanstvo več ljudem kot leta 2015. Največje povišanje števila so zabeležili na Hrvaškem, ki je podelila nekaj manj kot 4000 državljanstev oziroma trikrat več kot leto prej. V Grčiji se je število skoraj podvojilo in je znašalo prek 33.000. Močno je naraslo tudi na Malti, kjer so leta 2015 podelili 646 državljanstev, leta 2016 pa skoraj 1.500.

Število se je zmanjšalo le v treh državah, od tega največ, za 26 odstotkov, na Irskem, kažejo objavljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Najbolj "radodarni" na Otoku
Največje relativno povišanje glede na predhodna državljanstva so zabeležili med Britanci, saj se je število tistih, ki so leta 2016 pridobili novo državljanstvo več kot podvojilo v primerjavi z letom 2015. Takrat je njihovo število znašalo 2.478, leto pozneje - ko so Britanci na referendumu izglasovali izstop iz EU - pa je naraslo na 6.555.

Najvišja raven naturalizacije je bila leta 2016 na Hrvaškem, kjer je znašala 9,7 državljanstva na 100 tujcev z bivališčem v državi. Sledijo ji Švedska z deležem 7,9, Portugalska s 6,5, Romunija in Grčija s 4,2 ter Finska in Italija z deležem 4,1.

Najnižjo raven naturalizacije z manj kot enim podeljenim državljanstvom na 100 tujcev z bivališčem v državi so zabeležili v Avstriji, Latviji, na Slovaškem, v Estoniji, Litvi in na Češkem.

55 odstotkov slovenskih državljanstev prebivalcem BiH-a
Slovenija je leta 2016 podelila državljanstvo 1.297 državljanom drugih držav, kar je tri odstotke več kot leto prej. Najpogosteje so slovensko državljanstvo dobili državljani BiH (55,8 odstotka), Makedonije (12,8 odstotka) in Srbije (12,3 odstotka).