Grčija se še ni rešila iz dolžniške krize. Za nova posojila mora sprejemati nove in nove ukrepe. Foto: Reuters
Grčija se še ni rešila iz dolžniške krize. Za nova posojila mora sprejemati nove in nove ukrepe. Foto: Reuters

Posojilodajalke so Grčijo tako pozvale, naj sprejme vseh 110 prej dogovorjenih ukrepov. Grški parlament je prejšnji teden sprejel nov reformni sveženj v obliki obsežnega zakona, a strokovnjaki posojilodajalk pravijo, da je bilo do zdaj uveljavljenih le 92 ukrepov.

"Evrsko območje pozdravlja sprejetje skoraj vseh prej dogovorjenih ukrepov," sporočajo članice EU-ja z evrom, ki grške oblasti pozivajo, naj čim hitreje sprejmejo še druge ukrepe, poroča Reuters.

Novo posojilo Grčiji bo 6,7 milijarde evrov, izplačano pa bo v dveh obrokih. Februarja bodo Atene tako prejele 5,7 milijarde za odplačevanje prejšnjih posojil, dodatno milijardo pa aprila.

Začetek prizadevanj za odpis dolgov
Čeprav mora Grčija čakati na nov obrok posojila, so ministri članic evrskega območja dejali, da si bodo začeli prizadevati za odpis grških dolgov, ki bi bil lahko sprejet po koncu programa pomoči v avgustu.

Grški finančni minister Evklid Cakalotos je dejal, da so zadovoljni, saj zadnja faza programa pomoči ne zahteva toliko reform kot ta, v kateri so zdaj, in pogovori o odpisu dolgov se lahko začnejo.

Skušali naj bi povezati potencialni odpis dolgov Grčije z njenim gospodarskim uspehom v določenem časovnem obdobju.

Takšen mehanizem odpisa dolgov bi lahko zbližal nekatere članice evrskega območja, kot je Nemčija, ki menijo, da Grčija morda ne potrebuje dodatnega odpisa dolgov, in Mednarodni denarni sklad (IMF), ki vztraja pri obsežnem odpisu dolgov za Atene.

Razlike med Nemčijo in IMF-om glede odpisa dolgov izhajajo iz različnih predvidevanj glede gospodarske rasti Grčije v naslednjih 40 letih. Evrsko območje je namreč bolj optimistično kot IMF in celo majhne razlike v napovedih v tako dolgem obdobju pripeljejo do zelo različnih predvidenih učinkov na dolg.