Med njimi je 22 tudi naložbenih projektov iz Slovenije v vrednosti okoli devet milijard evrov, od tega naj bi jih bilo za dobri dve milijardi evrov mogoče izvesti v prihodnjih treh letih.
Vsak projekt posebej pod lupo
Projektna skupina v sestavi predstavnikov članic Unije, Evropske komisije in Evropske investicijske banke (EIB) je bila ustanovljena septembra v sklopu priprav novega naložbenega načrta, da bi v prihodnjih treh letih spodbudili za 315 milijard evrov naložb, zlasti zasebnih, v strateške, verodostojne in ekonomsko smiselne projekte, ki pa se zdaj ne uresničujejo zaradi finančnih, regulacijskih ali drugih ovir.
Predstavniki projektne skupine, predstavnika Slovenije sta Metod Dragonja in Martin Zdovc, so ob predstavitvi poročila poudarili, da projekti, ki so v širšem naboru, ne bodo samodejno upravičeni do financiranja, temveč bo treba vsakega še temeljito preveriti in oceniti.
Pet področij: največ idej za promet
Snovalci naložbenega načrta že vseskozi poudarjajo, da nabor projektov, ki jih bodo izbirali "izkušeni strokovnjaki", nikoli ne bo dokončen, temveč bo dinamičen, torej bo mogoče dobre projekte kadar koli vključiti na seznam, slabe pa umakniti. Objava nabora projektov je prvi korak k preglednosti v tem procesu.
Opredeljene projekte so razdelili na pet področij: 29 odstotkov naložb naj bi šlo za prometni sektor, 29 odstotkov za energetsko unijo, 18 odstotkov za znanje, inovacije in digitalno gospodarstvo, 15 odstotkov za socialno infrastrukturo ter 9 odstotkov za vire in okolje.
Kaj bi rada razvijala Slovenija?
Slovenski seznam 22 projektov ne vključuje regionalnih in občinskih projektov, je le okviren, nista ga potrdila ne vlada ne parlament in lahko se še spremeni, poudarja projektna skupina v poročilu.
Pet slovenskih projektov je s področja prometa, med njimi so drugi tir, druga cev karavanškega predora, avtocestni odseki, tretja razvojna os ter poglabljanje plovnega kanala v koprskem pristanišču, in pet s področja znanja in digitalne družbe, na primer za centre odličnosti in raziskovalne centre.
Poleg tega je Slovenija predlagala štiri projekte s področja gradnje energetske unije, na primer terminal za utekočinjeni zemeljski plin na Krku, energetska učinkovitost stavb in hidroelektrarne na srednji Savi, ter štiri s področja socialne infrastrukture, na primer za informatizacijo bolnišnic.
Prav tako je Slovenija predlagala dva projekta s področja podjetništva, in sicer financiranje malih in srednjih podjetij ter vlaganja v kulturni in ustvarjalni sektor, enega okoljskega - za zmanjšanje poplavnih tveganj, in enega s področja kulturne dediščine. Tri od teh 22 slovenskih projektov naj bi financirali z zasebnimi sredstvi, štiri v sklopu javno-zasebnih partnerstev, preostale pa z javnimi sredstvi, piše v poročilu projektne skupine.
Pogoj - začetek izvedbe v treh letih
Projekti v sklopu naložbenega načrta bodo izbrani na podlagi treh meril: dodana vrednost na ravni EU-ja, torej njihov prispevek k uresničevanju evropskih ciljev, ekonomska vzdržnost in vrednost ter zrelost - izbrani bodo projekti, ki se lahko začnejo izvajati v prihodnjih treh letih. Pri izbiri ne bo ne nacionalnih ne sektorskih kvot.
Nabor izbranih projektov naj bi bil pripravljen do sredine prihodnjega leta, ko naj bi začel delovati evropski sklad za strateške naložbe, ki bo z 21 milijardami evrov javnih sredstev iz evropskega proračuna in EIB jamčil za verodostojnost projektov, blažil tveganja in s tem spodbujal naložbe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje