ZDA so v petek Matthewa Palmerja imenovale za posebnega odposlanca za Zahodni Balkan. Ta je na Blejskem strateškem forumu, kjer je sodeloval kot gost panela o Zahodnem Balkanu, poudaril, da si bo še naprej prizadeval za vključevanje držav v EU.

Ena izmed njegovih nalog je potovati po Zahodnem Balkanu in ocenjevati razmere v državah, recimo spoštovanje vladavine prava, demokracije in svobode medijev.

"Ničesar ne pričakujem od njega, več pričakujem od njegove žene, ki je iz naših koncev," je v svojem slogu dejal srbski zunanji minister Ivica Dačić. "Ne bo mu lahko, a tudi nam ni lahko z njim," je komentiral imenovanje ameriškega odposlanca in večjo prisotnost ZDA v regiji ter izrazil veselje, da je sploh še živ, ker je v njegovo letalo na poti v Slovenijo udarila strela. "Zdaj ugotavljamo, ali je bila strela slovenska ali hrvaška," je znova izzval smeh občinstva.

Glede širjenja EU-ja je izrazil zahtevo, naj se EU končno odloči: ali se bo širila ali ne. "Zgodba o EU-ju je postala pravljica, nekaj, kar je postavljeno v oddaljeno prihodnost. Mi pa potrebujemo bližnjo prihodnost."

Sorodna novica Michelle Bachelet: Stanje na področju človekovih pravic je slabše, kot sem mislila

"Na Balkanu imamo sindrom – potrebujemo nekoga, da z nami govori glasno," je ameriškemu odposlancu svetoval kosovski zunanji minister Behgjet Pacolli.

Kosovo je edina država v Evropi, ki za potovanje v schengensko območje še vedno mora pridobiti vizum. Ker morajo prebivalci ob tem skozi mučne in dolgotrajne postopke, je na pogovoru o "evropeizaciji, demokratizaciji in skupni odgovornosti" poudaril najpomembnejši vidik evropeizacije za Kosovce in EU pozval k ukrepanju.

"Zahodni Balkan v petih letih zapustila tretjina prebivalstva"

"Evropska unija z Zahodnim Balkanom ne bo razširjena, temveč izpopolnjena," je poudarila Majlinda Bregu iz regijskega sveta za kooperacijo (RCC), nekdanja albanska ministrica za evropsko integracijo. V zadnjih petih letih se je po njenih navedbah iz območja izselilo kar 5,7 milijona ljudi oziroma tretjina vsega prebivalstva.

Črnogorski zunanji minister Srđan Darmanović je izrazil pričakovanje, da bo imel EU jasno stališče do Zahodnega Balkana: "Če bomo odpirali in zapirali poglavja s tako hitrostjo kot lani in letos, potem novega širjenja ne bo leta 2025, ampak veliko pozneje."

Igor Crnadak, zunanji minister iz BiH-a, je izrazil podobno pričakovanje, a ob tem izrazil željo, da bi EU bolj bedel nad dogajanjem v državah in da bi imel BiH možnost, da se pripravi na vključitev v prihodnosti.

"Zahodna Evropa ne razume pomembnosti spremembe imena"

Makedonski zunanji minister Nikola Dimitrov se je najprej kolegu Miru Cerarju zahvalil za odločne besede v korist razširitve EU-ja na področje Zahodnega Balkana. "Spremenili smo ime, naredili smo nekaj zelo evropskega, naši mladi pa odhajajo. Evropo moramo pripeljati sem," je poudaril in dodal, da Zahodni Evropejci očitno težko dojamejo, kako pomembna je bila sprememba imena z vidika identitete.

"Mi, Makedonci, govorimo makedonsko. Ustvarili smo dve soobstoječi Makedoniji – tudi grško –, s prepirom glede imena pa izgubili celo generacijo." Kot je poudaril, država že deset let dobiva pozitivne ocene Bruslja glede makedonskega uresničevanja ciljev, a niso nič bližje začetku pristopnih pogajanj. Zdaj nestrpno pričakujejo oktobrski vrh, kjer bo ena od tem nadaljnje širjenje Unije.

Madžarska močno naklonjena širitvi

“Veste, da smo naklonjeni procesu širjenja. Veste, da smo naklonjeni začetku pogovorov s Severno Makedonijo in Albanijo. Morate pa vedeti, da je tako stališče v EU-ju manjšinsko. Veliko je sprenevedanja in hipokrizije: na eni strani vsi govorijo, seveda smo za širjenje, ko pa imamo možnost za začetek procesa, se nič ne zgodi. Komisija je naredila veliko napako, predvsem glede širjenja. Naše prepričanje je, da večji, kot smo, močnejši smo. Ne vem, kakšne so zakonite okoliščine, da se ne začenjajo pogajanja s Severno Makedonijo oz. nadaljujejo pogovori s Črno goro in Srbijo. Dejstvo je, da ni politične volje za širjenje,” je na navdušenje občinstva odločno podporo širitvi napovedal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.

John O'Brennan z univerze na Severnem Irskem je kot povabljeni poslušalec ob samem koncu razprave poudaril, da se je moč znotraj Evropske unije preveč nagnila na stran Sveta EU-ja oz. držav članic, ki zaradi svojih interesov upočasnjujejo širitev.