Pri tem je upoštevalo pilotno sodbo v zadevi Ališić v Sloveniji. Ker slovenski zakon o načinu izvršitve sodbe, ki velja od 4. julija 2015, izpolnjuje merila iz pilotne sodbe v primeru Ališić, je Evropsko sodišče za človekove pravice (EČSP) presodilo, da tožnik Vehbija Hodžić še ni izčrpal vseh domačih pravnih sredstev, ker ni vložil zahteve za verifikacijo svojih deviznih vlog. Zato je sodišče zavrglo njegovo tožbo kot neprimerno za obravnavo.

Tožnika in druge, ki so v podobnem položaju, je napotilo, da morajo v Sloveniji vložiti zahteve za verifikacijo svojih neizplačanih starih deviznih vlog.

Nekdanji varčevalec iz BiH-a Hodžić je tožbo na ESČP vložil 11. decembra 2007 zaradi kršenja več členov Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker ni mogel dvigniti svojih deviznih prihrankov iz nekdanje Glavne podružnice Sarajevo.

Sodišče: Implementacija ustrezna
Pri odločanju je sodišče presojalo tudi o tem, ali je Slovenija ustrezno izpeljala pilotno sodbo v zadevi Ališić iz leta 2014, v kateri ji je naložilo sprejetje ukrepov, ki bodo omogočili poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v Sloveniji.

V sveže objavljeno odločitvi je presodilo, da zakon o načinu izvedbe sodbe načeloma izpolnjuje pogoj, da mora omogočiti poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v Sloveniji.

Izpolnjuje tudi pogoj, da lahko tudi tisti varčevalci, ki nimajo originalnih pogodb ali hranilnih knjižic, na druge načine dokažejo obstoj in vsoto deviznih vlog, ki jih zahtevajo. Izpolnjuje tudi pogoj, da zagotavlja pravno preverbo odločitve o verifikaciji deviznih vlog.

Številni zamrznjeni primeri
Primer Hodžić je sicer ena od pritožb nekdanjih deviznih varčevalcev LB-ja Glavne podružnice Zagreb in nekdanje Glavne podružnice Sarajevo, ki so ostale zamrznjene na ESČP-ju do končne odločitve sodišča o ustreznosti izvršitve pilotne sodbe v primeru Ališić. Ko se sodišče odloči, da bo preverjalo ustreznost sprejetih splošnih ukrepov v odgovorni državi, "odmrzne" enega ali več primerov, v tem primeru torej zadevo Hodžić.
Slovenska vlada zadovoljna
Slovenska vlada je izrazila zadovoljstvo nad odločitvijo. Z Ukoma so sporočili, da je ESČP temeljito pregledal zakonski okvir in verifikacijsko shemo, ki ju je Slovenija določila v okviru zakona za implementacijo sodbe. Postopek in pogoje za izplačila starih deviznih vlog je primerjalo z zahtevami, ki izhajajo iz sodbe.

Implementacijo je presojalo z vidika kriterijev, ki izhajajo iz izreka sodbe in prakse sodišča. Upoštevalo je načelo subsidiarnosti in polje proste presoje, ki ga države uživajo pri izvrševanju sodb mednarodnih sodišč in ki prepušča državam določen manevrski prostor pri učinkoviti odpravi kršitve človekovih pravic.

Na podlagi analize in ob upoštevanju načel je sodišče ugotovilo, da Slovenija sodbo v zadevi Ališić v celoti ustrezno izvršuje. Pri tem je posebej izpostavilo obresti, ki jih določa slovenski zakon. Poudarilo je, da so obrestne mere pravilno določene, čeprav so nižje od tistih, ki so jih bili deležni slovenski varčevalci. Ker ima varčevalec Hodžić možnost, da zahteva izplačilo stare devizne vloge pri Skladu Republike Slovenije za nasledstvo, je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot nedopustno.

Polak Petričeva: Vprašanje jamstva ni rešeno
Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je ob tem izpostavila, da "ESČP z odločitvijo v zadevi Hodžić pozdravlja odpravo kršitve pravice do premoženja varčevalcev podružnic LB na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini". Opozorila pa je, "da vprašanje razdelitve jamstva (dolga) SFRJ za devizne vloge še vedno ni rešeno". "O tem vprašanju se morajo države naslednice nekdanjega SFRJ-ja še dogovoriti na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva. Prav tako bo Slovenija še naprej vse napore vlagala v uspešen zaključek meddržavne tožbe zoper Hrvaško pred ESČP-jem v zvezi s terjatvami LB-ja do hrvaških podjetij," je še dejala, kot so sporočili iz Ukoma.

Izpostavili so še, da se je v preteklosti Slovenija znašla na seznamih držav z večjim številom odprtih tožb pred ESČP-jem. Že lani pa je bil opazen napredek Slovenije pri izvrševanju sodb ESČP v primerih odprave sistemskih pomanjkljivosti, kot sta zadevi Kurić (izbrisani) in Lukenda (sodni zaostanki).

Zdajpričakujejo, da bo pozitivna ocena ESČP-ja vodila do izbrisa več sto tožb, ki so bile pred sodiščem "zamrznjene" na podlagi pilotnega primera Ališić. S tem se bo še okrepil ugled Slovenije kot verodostojne partnerice v mednarodni skupnosti, so poudarili.

Prelomna odločitev izpred treh let
Veliki senat ESČP-ja je julija 2014 s pilotno sodbo v zadevi Ališić odločil o pritožbah treh varčevalcev, ki so leta 2005 na ESČP zoper vse države naslednice SFRJ-ja vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici LB-ja v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.

Veliki senat je odločil, da sta Slovenija in Srbija pritožnikom - in vsem v enakem položaju - kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Državama je naložilo sprejetje ukrepov, ki bodo omogočili poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju ter pod enakimi pogoji, kot so bili poplačani varčevalci v teh dveh državah.

Zakon v veljavi od leta 2015
V Sloveniji ustrezen zakon o načinu izvršitve sodbe velja od junija 2015. Z njim je država uvedla sistem verifikacije in izplačil neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcem LB Glavne podružnice Zagreb in nekdanje Glavne podružnice Sarajevo.

Postopke verifikacije vodi sklad za nasledstvo, ki je z obravnavo prejetih zahtevkov začel decembra 2015, sprejemal pa jih bo še do 31. decembra letos.

Do zdaj izplačanih 165 milijonov evrov
Kot so sporočili iz Ukoma, je sklad doslej prejel več kot 30.700 zahtev za verifikacijo neizplačanih vlog varčevalcev, pri čemer se prek 16.100 zahtev nanaša na zagrebško podružnico, prek 14.600 pa na sarajevsko. Odločil je v več kot 19.600 primerih in 15.800 upravičencem izplačal več kot 164,7 milijona evrov, od tega dobrih 128,2 milijona evrov 12.400 upravičencem zagrebške podružnice in dobrih 36,5 milijona evrov 3400 upravičencem sarajevske podružnice. Sklad je le v 0,8 odstotka primerih prejel ugovore na informativne izračune.