Evropski voditelji so izrazili skrb nad gospodarsko odvisnostjo od Kitajske. Foto: EPA
Evropski voditelji so izrazili skrb nad gospodarsko odvisnostjo od Kitajske. Foto: EPA

EU si mora zlasti v gospodarskih odnosih s Kitajsko prizadevati za večjo vzajemnost in ravnovesje, je Michel poudaril na novinarski konferenci po triurni razpravi voditeljev na vrhu v Bruslju. "Menimo, da je treba s Kitajsko izmenjati mnenja o svetovnih vprašanjih, na primer o podnebnih spremembah," je pojasnil.

Po njegovih besedah mora Evropska unija razviti lastno strategijo v odnosu do Kitajske in postati strateško bolj neodvisna.

Razprava na vrhu je po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pokazala, da se napetosti s Kitajsko očitno stopnjujejo. Opozorila je na tesne vezi med Kitajsko in Rusijo, ki sta tik pred ruskim napadom na Ukrajino sklenili sporazum o poglobljenem partnerstvu. "Ti dogodki bodo vplivali na odnose med EU-jem in Kitajsko," je dejala von der Leyen in dodala, da je EU izučila lekcija z odvisnostjo od Rusije, zato mora biti oprezen do Kitajske.

Slovenski premier Robert Golob je sicer povedal, da je večina razpravljavcev jasno potegnila črto med Kitajsko in Rusijo, do katerih je treba imeti ločene strateške pristope. Mnenja so bila sicer zelo različna, namen razprave pa niti ni bilo zbližati stališč, je dodal.

Predsednica komisije je poudarila, da si Kitajska še naprej prizadeva vzpostaviti prevlado v vzhodni Aziji in povečati svoj svetovni vpliv, zato mora biti EU pozoren na svojo neodvisnost na področju ključnih tehnologij, kot so polprevodniki in kritični materiali. Bruselj je razvil orodja za boljši nadzor neposrednih tujih naložb v Evropi in ublažitev neravnovesij nelojalne konkurence, je poudarila von der Leyen.

Tudi Golob je povedal, da so bile v razpravi poudarjene tiste točke, kjer bo morala Evropska unija počasi začeti razmišljati o strateškem umeščanju. Po njegovih besedah gre za redke kovine in nekatere tehnologije.

Scholz novembra na obisk v Peking

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem po vrhu potrdil, da bo na začetku novembra obiskal Kitajsko, kar bo prvi uradni obisk voditelja katere izmed članic EU-ja v Pekingu po novembru 2019. Njegov obisk bo potekal v času, ko Berlin pretresa svoj trgovinski odnos s Kitajsko in nemška vlada razmišlja, da bi kitajskemu ladjarskemu velikanu Cosco dovolila nakup deleža v največjem nemškem pristanišču v Hamburgu.

Scholz ni pojasnil, ali se bo v Peking odpravil skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki ima prav tako v načrtu obisk azijske velesile. Macron je sicer na vrhu pozval k ponovnemu premisleku o trgovinskem dialogu s Kitajsko, ob tem pa priznal, da so bile v preteklosti storjene napake. "V preteklosti smo storili strateške napake s prodajo infrastrukture Kitajski," je dejal.