»Volilna udeležba na volitvah poslancev v Evropski parlament je kronično nizka,« ugotavlja vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič. Na MMC-jevo vprašanje, zakaj je tako, če pa Evropska unija po poročanju Open Europe za to, da bi EU približala evropskim državljanom, porabi okoli 2,4 milijarde evrov na leto, je odgovorila, da omenjena vsota denarja ne gre le za propagando, temveč predvsem za informiranje. Prav to pa je po njenem mnenju ključnega pomena za porast zanimanja za evropske volitve.

Sama sicer meni, da bo »volilna udeležba višja takrat, ko bodo državljani videli in se zavedali, da je demokratična moč tudi na nadnacionalni ravni v njihovih rokah«. Kot je pojasnila, je bilo zato v zadnjem obdobju v Uniji veliko energije vložene v zmanjšanje razkoraka med državljani in nadnacionalnimi procesi.

Šabič: Problem je dvotirnost delovanja Unije
O tem, zakaj volitve v Evropski parlament nimajo pravega odmeva med volivci, je MMC povprašal tud Zlatka Šabiča, profesorja na katedri za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. »Problem, s katerim se Evropski parlament srečuje, je dvotirnost delovanja EU-ja,« nam je pojasnil. Pri tem je spomnil, da je Unija po eni strani visoko integrirana organizacija, katere namen je politično združevanje, po drugi strani pa gre tudi za medvladno organizacijo.

»Brez politične volje držav in kompromisov, ki jih na podlagi ljubosumno varovanih lastnih interesov države (ki sestavljajo EU, op. a.) sklepajo med seboj, pa Unija sploh ne more delovati. Voditelje držav članic se namreč izbira na nacionalni ravni, pretežno na podlagi parlamentarnih volitev. Evropski parlament je s svojim delovanjem ogromno storil za prepoznavnost evropskih idealov. Toda dokler ta dvotirnost ne bo presežena, ni mogoče pričakovati, da bo v očeh volivcev bolj pomemben kot nacionalni parlamenti,« podobno kot vodja predstavništva EK-ja v Sloveniji meni politolog.

Zupančič: EU oblikuje našo sedanjost in prihodnost
Zupančičeva in Šabič se strinjata, da je obče zanimanje za dogodke, ki se tičejo Evropske unije, pomembno. »Odločitve, sprejete na ravni EU-ja, imajo v večini otipljive posledice na življenje in delovanje vsakega posameznika v povezavi. Te, denimo, zadevajo predpise o varni hrani, ustreznosti igrač, vse nižje cene klicev v tujih omrežjih mobilne telefonije, neovirano potovanje znotraj schengenskega območja, pravice potnikov v letalskem prometu, odpravljanje ovir za čezmejna plačila, pravice potrošnikov, skupno valuto itd.,« našteva vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. K temu dodaja, da je Unija dejavna na področjih, kjer imajo državljani visoka pričakovanja, to so energetska politika, podnebne spremembe, politika priseljevanja ... »Gre za področja, ki oblikujejo našo sedanjost in prihodnost. Prav je, da jo oblikujemo skupaj. Le tako bomo uspešni,« poudarja sogovornica.

Analitik Šabič pa meni, da bi moralo biti za slovensko javnost zanimivo dogajanje v vsaki mednarodni organizaciji, katere člani smo. »Tako na primer ne smemo biti ravnodušni nad tem, kako Varnostni svet Združenih narodov opravlja svojo dolžnost varovati mednarodni mir in varnost ali kako Svet Evrope skrbi za uveljavljanje standardov na področju varstva človekovih pravic. V primeru Evropske unije je to še bolj pomembno, saj med vsemi mednarodnimi institucijami, katerih članica je Slovenija, daleč najbolj vpliva na naše vsakdanje življenje. Vsa evropska zakonodaja je tudi naša zakonodaja – že zato nam ne sme biti vseeno, kaj se dogaja v 'Bruslju',« trdi.

Brejc: Za moje delo v EP-ju več zanimanja v tujini kot doma
Zupančičevo smo spomnili na besede slovenskega evroposlanca Mihe Brejca, da je zanimanje za njegovo delo v okviru Evropskega parlamenta v tujini močno večje kot doma oz. da slovensko javnost evropske teme zanimajo še manj kot druge evropske narode. Na vrženo žogico je odgovorila z besedami, da je vtis, da gre pri razpravah o ključnih temah za nacionalne tematike, varljiv. To je ponazorila s temo finančne in gospodarske krize: »Resda imamo v državah članicah intenzivne razprave o nacionalnih ukrepih, a ti so trdno vpeti v širši evropski kontekst in ukrepe na evropski ravni. Kar želim reči je, da včasih v nacionalnih razpravah v državah članicah umanjka evropski kontekst ali ta morda ni najbolje izpostavljen. Ter da je vse več vprašanj, pri katerih je širši kontekst preprosto nemogoče spregledati. Gre torej za vprašanje vključevanja evropskega vidika v nacionalne politične in javne razprave.«

V odgovoru na vprašanje, kaj bi morala Slovenija storiti, da bi bilo zanimanje za zadeve EU-ja pri nas vendarle večje, pa je navedla, da je ključ do uspeha predvsem partnersko delovanje vseh pristojnih – države članice in evropskih institucij. »Ključen je seveda tudi angažma zainteresirane javnosti, civilne družbe, nevladnega sektorja. Menim, da smo pri tem v Sloveniji na pravi poti.«

Med slovenskimi kandidati za evroposlance tudi nestrankarska imena
Sicer pa se na evropske volitve države članice, tudi Slovenija, že pripravljajo. V luči priprav so institucije in države članice odločene, da bodo v partnerstvu približale proces državljanom ter jih spodbudile k udeležbi na volitvah, pravi Zupančičeva.

Med Slovenci naj bi letos za evroposlance kandidirala tudi nekatera nestrankarska imena. In kdo je bolj primeren za to funkcijo – znan politik ali nestrankarski človek? »Gledano politično je verjetno najbolj varna naložba vsake stranke ponuditi slovenski javnosti znanega kandidata, pa naj si bo to politik, estradnik, športnik, ali kdorkoli že. Druga možnost je ponuditi javnosti neznanega kandidata (ali kandidatko), ki lahko preseneti s svojim poznavanjem slovenskega in evropskega političnega prostora, ki lahko prepriča s svojo argumentacijo, značajem, osebo, za katero se izkaže, da je dobro povezana tudi v Bruslju, pač prek drugih kanalov. To je za stranko mnogo bolj tvegana naložba, a se lahko zelo obrestuje, saj je deficit novih obrazov v slovenski politiki, s svežimi idejami in pogledi, očiten. Osebno bi šel v tvegano naložbo,« svoj pogled na to temo predstavlja Šabič.

Šabič: Z volitvami v EP se bo preverilo politično klimo v Sloveniji
Profesorja s FDV-ja smo ob tem pobarali še, ali si upa napovedati rezultat evropskih volitev na slovenskih tleh. »Napovedi prepuščam vedeževalcem (smeh). Eden izmed pozitivnih učinkov evropskih volitev je ta, da lahko služi kot preverjanje trenutne politične klime v Sloveniji in v tem smislu daje smernice vladajoči stranki ali koaliciji. Ni pa, kot rečeno, to edini kriterij, po katerem se stranka lahko odloči, koga bo kandidirala oz. kaj želi doseči na teh volitvah. Zato bom z zanimanjem spremljal tako izbiro kandidatov kot rezultate volitev,« je sklenil.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si