Prva ostaja pri 1,5, druga pa pri nič odstotkih. Objektivne okoliščine sicer govorijo v prid znižanju obrestne mere. Inflacija v evrskem območju se letos znižuje. Marca je bila po prvih ocenah z 1,7 odstotka najnižja po avgustu 2010. Po napovedih ECB-ja naj bi ostala inflacija nizka še vse letošnje in prihodnje leto. Srednjeročni cilj ECB-ja je sicer inflacija blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma.

Kot kažejo nekatere raziskave v zadnjih tednih, zna biti recesija v evrskem območju daljša od pričakovanj. Gospodarske razmere naj bi se po predvidevanjih sveta ECB-ja ustalile v prvi polovici leta, nato pa bi sledilo zelo postopno okrevanje, toda znaki iz gospodarstva so v zadnjem času nespodbudni.

Poleg tega je ciprska kriza pretresla finančne trge, način njenega reševanja pa je znova povečal tudi negotovost v območju skupne valute.

Teoretično da, vendar...
ECB bi lahko v takšnih okoliščinah teoretično pripomogel k spodbujanju gospodarske dejavnosti s sproščanjem denarne politike, a so številni člani osrednjega organa denarne politike v evrskem območju in tudi analitiki do učinkov znižanja obrestne mere skeptični.

V številnih državah z evrom namreč vladata velika negotovost in previdnost gospodarskih subjektov. Krčenje gospodarske dejavnosti in javnofinančno varčevanje poleg tega ustvarjata negativno spiralo, ki je niti cenejši denar ne more presekati.

Vlagatelji bodo zdaj prisluhnili besedam predsednika ECB-ja Maria Draghija, ki bo moral odgovarjati ne samo na standardna vprašanja, povezana z denarno politiko, ampak verjetno tudi na vprašanja glede reševanja ciprske krize.