Avtomobili trenutno ustvarjajo približno 15 odstotkov vseh ogljičnih emisij v Evropski uniji. Foto: EPA
Avtomobili trenutno ustvarjajo približno 15 odstotkov vseh ogljičnih emisij v Evropski uniji. Foto: EPA

Uredba, ki so jo evropski poslanci potrdili s 340 glasovi za in 279 proti, med drugim vključuje tudi metodologijo za ocenjevanje in poročanje o izpustih ogljikovega dioksida v celotnem življenjskem ciklu avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki se prodajajo na trgu Evropske unije. Najpozneje do leta 2025 jo bo pripravila Komisija, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi.

Sorodna novica EU: Konec motorjev z notranjim zgorevanjem leta 2035

Do decembra 2026 bo Komisija spremljala tudi vrzel med mejnimi vrednostmi izpustov ter podatki o dejanski porabi goriva in energije, poročala o metodologiji za prilagajanje specifičnih izpustov ogljikovega dioksida ter predlagala primerne nadaljnje ukrepe.

Uredba prav tako predvideva t. i. Ferrarijevo dopolnilo, možnost izjem za manjše proizvajalce, a le v prehodnem obdobju do leta 2035. Merilo je največ 10.000 avtomobilov ali največ 22.000 lahkih gospodarskih vozil v koledarskem letu.

Evropska komisija bo od konca leta 2025 vsaki dve leti objavila tudi poročilo o napredku v smeri cestne mobilnosti brez škodljivih izpustov.

AMZS: Veliko vprašanj ostaja odprtih

"Vsi se strinjamo, da bomo morali v prihodnjih letih in desetletjih precej storiti za zeleni prehod in čistejše okolje, vendar breme zelenega prehoda ne bi smelo tako močno pasti na voznike osebnih avtomobilov," je v odzivu na sprejeto uredbo dejal generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) Jure Kostanjšek. Okolje namreč obremenjujejo tudi tovorni, letalski in ladijski promet.

Mnogi kritiki prepovedi opozarjajo, da se industrija ne bo mogla dovolj hitro prilagoditi tako veliki spremembi. Po Kostanjškovem mnenju ta težava presega področje industrije, saj bo razplet odvisen od številnih dejavnikov, kot so razvoj baterij za električna vozila, zagotavljanje zadostnih količin surovin zanje, razvoj polnilne infrastrukture in obvladovanje stroškov proizvodnje električnih vozil.

"Lahko se pojavi tako imenovana mobilnostna revščina, kar pomeni, da bomo zaradi višjih cen elektrificiranih vozil zelo dolgo vzdrževali stara vozila. To bi za seboj potegnilo celo vrsto težav," je dejal. Ena večjih bi bila slabša prometna varnost, težave pa bi lahko nastale tudi pri zagotavljanju rezervnih delov.

Za odgovor na vprašanje, ali bo odločitev evropskih poslancev spodbudila prodajo električnih avtomobilov, je po Kostanjškovem mnenju še prezgodaj. Kot ocenjuje, bo to najverjetneje odvisno predvsem od subvencij in drugih spodbud. Opozoril je tudi na razlike med evropskimi državami; tako po kupni moči kot dosedanjemu razvoju področja električne mobilnosti. Meni, da bi bilo treba nova pravila zato prilagoditi posameznim državam.

Uredba čaka še na potrditev držav članic v Svetu EU-ja

Evropska komisija je prepoved osebnih in lahkih gospodarskih vozil na bencinske in dizelske motorje predlagala julija 2021 v okviru svežnja Pripravljeni na 55. Kot glavni razlog so navedli zmanjšanje izpustov škodljivih plinov. Uredbo mora potrditi še Svet EU-ja, nato bo objavljena v uradnem listu EU-ja.

Evropska unija namerava postati podnebno nevtralna do leta 2050. Vmesna cilja do leta 2030 sta zmanjšanje izpustov avtomobilov za 55 odstotkov in lahkih gospodarskih vozil za 50 odstotkov.