Po mnenju poslancev morajo biti mejni nadzori v schengenskem prostoru začasni, usmerjeni in utemeljeni. Foto: EPA
Po mnenju poslancev morajo biti mejni nadzori v schengenskem prostoru začasni, usmerjeni in utemeljeni. Foto: EPA

Evropski poslanci so danes z 39 glasovi za, 13 proti in 12 vzdržanimi sprejeli osnutek poročila o reformi schengenskega zakonika. Z veliko večino 49 glasov proti 14 so tudi prižgali zeleno luč za začetek pogajanj s Svetom EU-ja, v katerem so zastopane države članice.

V odgovor na vse stalnejši mejni nadzor znotraj schengenskega območja je namen predlogov razjasniti pravila, okrepiti prosto gibanje znotraj EU-ja in uvesti ciljno usmerjene rešitve za resnične grožnje, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Poslanci v besedilu predlagajo jasna merila za uvedbo mejnega nadzora kot odgovor na resne grožnje, ki ogrožajo delovanje schengenskega območja. Za uvedbo nadzora bi moral obstajati utemeljen razlog, kot je "ugotovljena in takojšnja" grožnja terorizma, s strožjimi časovnimi omejitvami za nadzor meje kot odgovor na predvidljive grožnje, do največ osemnajst mesecev. Če se grožnja nadaljuje, bi lahko Svet EU-ja s sklepom odobril nadaljnje mejne nadzore.

Predlogi bi tudi omogočili ponovno uvedbo mejnega nadzora v več državah, ko Evropska komisija prejme obvestilo o posebej resni grožnji, ki prizadene večino držav hkrati, za največ dve leti.

Slovenija pričakuje umik nadzora

Evropski parlament je pred časom pozval k reformi zakonika o schengenskih mejah, "da bi okrepili medsebojno zaupanje in solidarnost ter zaščitili celovitost in popolno obnovo schengenskega območja", ki trenutno vključuje 27 držav.

Vprašanje ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah je pomembno tudi za Slovenijo, potem ko je Avstrija aprila sporočila, da bo zaradi velikega migracijskega pritiska še za pol leta podaljšala nadzor na meji s Slovenijo in tudi Madžarsko.

Nadzor na mejah je Dunaj uvedel leta 2015 na vrhuncu begunske krize, od takrat pa ga na vsakih šest mesecev podaljšuje.

Sodišče EU-ja je sicer aprila lani razsodilo, da lahko država članica ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost znova uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem nadzoru ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev.

Slovenija ob sklicevanju na sodbo Sodišča EU-ja pričakuje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji ukinila.