Evropski uradniki ostro nasprotujejo znižanju plač, ki temelji na na gibanju kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih izmed 27 držav članic. Foto: EPA
Evropski uradniki ostro nasprotujejo znižanju plač, ki temelji na na gibanju kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih izmed 27 držav članic. Foto: EPA

Sindikati evropskih uradnikov so stavko sklicali dan pred tem, ko naj bi članice Unije potrdile svoj mandat za pogajanja v trialogu z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom o treh točkah reforme - metodi prilagajanja plač, pokojninah in napredovanju. V ponedeljek bo sledil prvi sestanek, nato pa so predvideni še štirje: 28. maja ter 3., 11. in 18. junija, ko se izteče tudi rok za medinstitucionalni dogovor.

Sindikati sicer najbolj moti metoda za prilagajanje plač, ki je dvignila veliko prahu že v preteklosti, saj temelji na gibanju kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih državah članicah (Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, Belgiji in Luksemburgu) in je tako po mnenju mnogih zastarela.

Ne le zamrznitev in nižanje plač, še dodatni davki
Osnutek sprememb med drugim predvideva sistemsko znižanje letne prilagoditve plač za 0,5 odstotka z zgornjo mejo +2 odstotka, kar naj bi prineslo najmanj 40-odstotno zmanjšanje kupne moči, ter posebno, šestodstotno dajatev za vse, ki bo veljala takoj, tudi med že dogovorjeno dveletno zamrznitvijo plač.

Poleg tega osnutek mandata predvideva zvišanje "normalne" upokojitvene starosti s 63 na 67 let ter zvišanje mesečnega prispevka zaposlenih za pokojnine z 11,6 odstotka na 15,7 odstotka, kar po navedbah sindikatov pomeni 4,1-odstotno znižanje osnovne plače.

Znižanje plač bo znova vodilo v zmanjšanje kupne moči
Sindikati so ogorčeni: "Grob izračun pokaže, da bi vsi ti ukrepi skupaj v 15 letih pomenili 60-odstotno izgubo kupne moči." "Članice nas želijo mrtve," opozarjajo in dodajajo: "Ne smemo več govoriti, da imamo dobre plače in lahko sprejmemo majhno žrtev." Ob tem pravijo, da je komisija že leta 2011 predlagala petodstotno znižanje števila osebja, podaljšanje delovnega tedna s 37,5 na 40 ur in dvig upokojitvene starosti s 63 na 65 let ter za nekatere novince od 19-odstotno do 50-odstotno znižanje plače.

Članice Unije so k temu dodale dveletno zamrznitev plač, ki bo prinesla 1,5 milijarde evrov prihrankov, predlagana metoda pa naj bi prinesla še okoli milijardo, medtem ko dvig upokojitvene starosti ne bo zmanjšal porabe, še pravijo sindikati.