Grčija je močno zamajala stabilnost skupne valute. Foto: EPA
Grčija je močno zamajala stabilnost skupne valute. Foto: EPA
Jean-Claude Juncker
Juncker je namenil nekaj kritik na račun sprejemanja odločitev v evroobmočju. Foto: EPA

Izplačilo naslednjega obroka posojil Grčiji mora potrditi še Mednarodni denarni sklad (IMF). Obrok naj bi bil izplačan do srede novembra, s čimer bi se država izognila bankrotu.

Šesti obrok posojil sodi v sklop lani dogovorjene pomoči, ki predvideva 110 milijard evrov dvostranskih posojil, od tega 80 milijard evrov od držav v območju evra, preostalo pa od IMF-a.

"Katastrofalni signali"
Z načinom odločanja v iskanju rešitev za dolžniško krizo območje evra zunanjemu svetu pošilja "katastrofalne" signale, je bil jasen in oster luksemburški premier in vodja evroskupine Jean-Claude Juncker.

Juncker je s svojimi ostrimi besedami kritiziral drugi vrh območja evra, ki sta ga v četrtek v skupni izjavi za javnost napovedali Nemčija in Francija, čeprav je za sklic vrhov Evropske unije in območja skupne evropske valute pristojen predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Iz Berlina in Pariza so sporočili, da se bosta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sešla v soboto v Bruslju, da pripravita podlago za razpravo na nedeljskem vrhu s ciljem dokončne potrditve dogovora na drugem vrhu, ki bo predvidoma potekal najpozneje v sredo.

"Raje bi videl, da ne bi bilo treba imeti dveh srečanj, v nedeljo in sredo, in da bi se lahko o celostni rešitvi dogovorili v nedeljo," je ob prihodu na srečanje skupine finančnih ministrov držav območja evra dejal Juncker.

Merklova čaka na podporo doma
Za preložitev dokončnih odločitev z nedeljo na sredo je razlog v tem, da Merklova od proračunskega odbora nemškega parlamenta v četrtek še ni dobila mandata za odločanje glede teh vprašanj, zato v nedeljo ne bo mogla dokončno privoliti v predlagane rešitve.

Od evroskupine se sicer danes pričakuje potrditev izplačila naslednjega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči. Šesti obrok znaša osem milijard evrov in naj bi bil izplačan do srede novembra, s čimer bi se država izognila bankrotu.