Zato so "presenečeni" in "razočarani", da so v Evropski komisiji pomisleke izrazili šele zdaj, ko se je gradnja plinovoda začela. Ravno ta neprimerna izbira časa je po mnenju Gazproma še manj razumljiva zaradi dejstva, da je Južni tok v nekaterih državah članicah dobil status projekta državnega pomena.

Če so se dogovorili za Severni tok ...
Kot so dodali v Gazpromu, so z evropskimi regulatorji dosegli dogovor o plinovodu Opal, zemeljskem delu plinovoda Severni tok. "Verjamemo, da lahko izkušnje iz tega projekta uporabimo za čim hitrejšo vzpostavitev ustreznega regulatornega okvira za zemeljske dele Južnega toka," so še poudarili.

Evropska komisija je namreč ta teden sporočila, da dvostranski sporazumi, ki so jih članice sklenile z Rusijo, niso skladni z evropsko zakonodajo. Med državami udeleženkami v energetskem megaprojektu je tudi Slovenija.

Bruselj pričakuje nova pogajanja
Tako sporazumi ne upoštevajo načela ločenosti proizvodnje in distribucije plina (plinovod naj bi upravljal Gazprom), ni omogočeno sodelovanje tretjih strani pri plinovodu (v obstoječih sporazumih piše, da je to plinovod za ruski plin), sporno je tudi določanje cen oz. dajatev (za to naj bi bil pristojen Gazprom, medtem ko evropska zakonodaja določa, da cene predlaga neodvisni upravitelj, potrdi pa jih regulator).

V Bruslju pričakujejo, da bo vseh šest članic Evropske unije, ki so podpisale sporazume z Rusijo, te preoblikovalo, zato so jim svetovali, naj začnejo nova pogajanja.

Poleg Slovenije so pogodbe o gradnji Gazpromovega plinovoda Južni tok z Rusijo sklenile Bolgarija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija. Poleg njih pa tudi Srbija, ki je članica t. i. energetske skupnosti, v kateri sodelujejo vzhodnoevropske države.