Atene se z mednarodnimi upniki - Evropsko komisijo, ECB in IMF - glede programa reform, ki bi državi odklenil vrata nove tranše pomoči, pogajajo že štiri mesece. Foto: Reuters
Atene se z mednarodnimi upniki - Evropsko komisijo, ECB in IMF - glede programa reform, ki bi državi odklenil vrata nove tranše pomoči, pogajajo že štiri mesece. Foto: Reuters

Atene naj bi privolile v izvedbo davčne in pokojninske reforme in določitev primarnega proračunskega presežka. Novi predlog reform so Atene predložile le dan pred srečanjem grškega premierja Aleksisa Ciprasa s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom in nemško kanclerko Angelo Merkel.

Če Grčija ne bo prišla do novih sredstev, bi namreč lahko bankrotirala, kar bi imelo veliko negativnih učinkov za evrsko območje. "Če evropski voditelji ne bodo podprli rešitve vprašanja grške zadolženosti, kako se bodo potem soočili z zadolženostjo Grčije in Španije, ki sta še veliko bolj zadolženi," je v pogovoru za časnik dejal Cipras.

Grčija bi morala sicer v petek, 5. junija, IMF-u vrniti del junijskega dolga, tj. 300 milijonov evrov, a je sporočila, da bo junijske obveznosti plačala konec meseca v enkratnem znesku, torej 1,5 milijarde evrov.

Višji DDV
Vlada v Atenah je sicer trojki že predložila svoj predlog reform, ki pa ga je Evropska komisija na čelu z Jean-Claudom Junckerjem zavrnila in v zameno napisala svoj predlog reform, ki pa ni bil pogodu Atenam. Cipras jih je označil celo za "absurdne" in "ponižujoče". "Predlogi, ki so jih podali posojilodajalci, so nerealni. Grška vlada ne more sprejeti absurdnih predlogov. Cilj vsakega dogovora bi morala biti rešitev, in ne poniževanje celotnega naroda," je dejal.

A kot kaže, so Atene vendarle privolile v zvišanje DDV-ja, še vedno pa vztrajajo pri treh davčnih stopnjah: enotni davčni stopnji, nižji stopnji za hrano in zdravila ter nižji davčni stopnji za knjige in hotelske dejavnosti.

Višji prispevki upokojencev
Po poročanju grškega časopisa Ekathimerini naj bi bila grška vlada pripravljena narediti tudi korak bliže k zahtevam posojilodajalcev glede višine primarnega proračunskega presežka. EU in IMF zahtevata, da je ta letos na ravni enega odstotka BDP-ja in dveh odstotkov naslednje leto. Atene vztrajajo pri 0,6-odstotkih BDP-ja za letošnje leto in enemu odstotku naslednje leto.

Prav tako naj bi Atene privolile v zvišanje prispevka upokojencev za zdravstvo z zdajšnjih štirih odstotkov na šest odstotkov njihovega mesečnega prihodka.