Skupaj je trojka Grčiji do zdaj odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v znesku več kot 100 milijard evrov. Foto: EPA
Skupaj je trojka Grčiji do zdaj odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v znesku več kot 100 milijard evrov. Foto: EPA
Samaras in Barroso
Iz drugega programa naj bi sredozemska država izstopila konec letošnjega leta, a se že špekulira, da bo potrebovala novo posojilo, vredno od 10 do 20 milijard evrov. V Atenah to zanikajo, računajo pa na znižanje obstoječega dolga, na primer v obliki podaljšanja dospelosti obveznic in nižjih obresti. Foto: Reuters

Grčija je s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dosegla dogovor o izplačilu preostanka sredstev iz drugega programa pomoči državi v znesku 10,1 milijarde evrov.

Zategovanje pasu se nadaljuje
Antonis Samaras je Grkom sporočil, da jim ne bo treba skozi nov krog varčevalnih ukrepov, a obenem evropski in mednarodni javnosti obljubil, da reformni zagon ne bo popustil, saj je treba nadaljevati modernizacijo države na jugu Balkanskega polotoka. Napovedal je, da bo na podlagi teh prizadevanj nastala "nova Grčija".

Pol milijarde evrov za najrevnejše
Premier je v svojem nagovoru povedal, da je del dogovora tudi pomoč najrevnejšim Grkom v znesku 500 milijonov evrov - število revnih in socialno izključenih se je v krizi močno povečalo. Za pol milijarde evrov se državi ne bo treba zadolževati, saj bodo v Atenah v ta namen namenili del primarnega proračunskega presežka za lani. Uradni podatki sicer še niso znani, a ta naj bi presegel milijardo evrov.

Prav tako je Samaras kot del prizadevanj za zniževanje izjemno visoke brezposelnosti v državi napovedal znižanje socialnih prispevkov, ki jih morajo plačati delojemalci. Znižali naj bi se za 3,9 odstotka.

Naporna pogajanja
Pogajanja med grško vlado in predstavniki trojke so bila dolga in naporna. Najspornejša področja, kot sta zakonsko olajšanje odpuščanj v zasebnem in javnem sektorju ter liberalizacija nekaterih sektorjev, naj bi začasno zamrznili in pogovore nadaljevali jeseni. V tem trenutku, pred evropskimi volitvami, naj bi bilo njihovo sprejetje politično preveč občutljivo.