Po navedbah Evropske komisije je bilo leta 2019 v Evropski uniji izdanih okoli 500.000 odločb o vrnitvi nezakonitih prebežnikov, dejansko pa se je vrnilo zgolj okoli 150.000 ljudi. Foto: EPA
Po navedbah Evropske komisije je bilo leta 2019 v Evropski uniji izdanih okoli 500.000 odločb o vrnitvi nezakonitih prebežnikov, dejansko pa se je vrnilo zgolj okoli 150.000 ljudi. Foto: EPA

Slovenski minister Aleš Hojs je s slovenskega vidika v povezavi s težavami pri vračanju prebežnikov izpostavil Maroko, Alžirijo in Pakistan.

Pristop korenčka in palice
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je pretekli petek izrazila pričakovanje, da se bodo ministri dogovorili o tretjih državah, na katere se je treba osredotočiti v prizadevanjih za okrepitev vračanja nezakonitih prebežnikov. Po ponedeljkovem zasedanju teh navedb ni nadgradila. Ponovila pa je, da je pripravljena do poletja predlagati vizumske omejitve za države, ki ne sodelujejo pri vračanju prebežnikov, v primeru dobrega sodelovanja pa boljše vizumske pogoje. Gre za pristop korenčka in palice, ki sicer ni nova ideja. Po navedbah Evropske komisije je bilo leta 2019 v EU-ju izdanih okoli 500.000 odločb o vrnitvi, dejansko pa se je vrnilo zgolj okoli 150.000 ljudi.

Krepitev partnerstva z afriškimi državami
Ministri so se sicer na ponedeljkovem skupnem zasedanju – prvem po šestih letih – strinjali, da se bodo srečevali pogosteje, na letni ravni, in da je treba zgraditi močno partnerstvo z afriškimi državami, pri čemer morajo biti migracije v ospredju, ne pa edini element.
V preteklih šestih letih, tudi po resni migracijski krizi v letih 2015 in 2016, ki je pokazala, da potrebuje Unija korenito prenovo skupnega azilnega sistema, napredka na tem področju ni bilo mogoče doseči.

Slovenski minister za notranje zadeve Aleš Hojs je med drugim dejal, da 80 odstotkov tistih, ki v Sloveniji zaprosijo za azil, izgine, saj je njihov končni cilj drugje. Foto: BoBo
Slovenski minister za notranje zadeve Aleš Hojs je med drugim dejal, da 80 odstotkov tistih, ki v Sloveniji zaprosijo za azil, izgine, saj je njihov končni cilj drugje. Foto: BoBo

Hojs za seznam držav, ki ne sodelujejo pri vračanju nezakonitih prebežnikov
Slovenija se strinja z okrepitvijo sodelovanja z južno soseščino, torej državami v severnem delu Afrike, pri čemer je treba uporabiti ne samo korenček, temveč tudi palico, je ob robu zasedanja povedal Hojs v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju. Prav tako Slovenija po ministrovih besedah podpira čimprejšnjo pripravo seznama držav, ki sodelujejo pri vračanju nezakonitih prebežnikov, in tistih, ki ne sodelujejo. Hojs tega ne pričakuje pred poletjem. Poudarja, da je treba pristop zaostriti, tako da se bodo države zavedale, da je treba sodelovati v dobrem in slabem.

Maroko, Alžirija in Pakistan s slovenskega vidika "problematični"
S slovenskega vidika je minister Hojs izpostavil Maroko, Alžirijo in Pakistan kot države, ki ne sodelujejo pri vračanju nezakonitih prebežnikov. Pri tem je pozval k previdnosti, da ne bi dobri dvostranski odnosi posameznih držav ovirali priprave seznama. Navedel je primer Španije in Maroka in presodil, da bo potrebnega precej truda, da bodo premostili sebične, dvostranske želje. V primeru Slovenije to po njegovih besedah ni težava, saj da "nismo z nobeno državo na tak način oženjeni". Na vprašanje, koliko od prebežnikov iz omenjenih treh držav, ki pridejo v Slovenijo, se vrne v državo izvora, je minister odgovoril, da jim jih uspe vrniti malo ali nič, pri čemer je izpostavil, da jih 80 odstotkov tistih, ki zaprosijo za azil, izgine, saj je njihov končni cilj drugje.

Zunanje ministrstvo: Treba je odpraviti temeljne vzroke migracij
Zunanje ministrstvo pa je v sporočilu za javnost poudarilo, da so se ministri strinjali, da je treba odpraviti temeljne vzroke migracij in vzpostaviti partnerstva s tretjimi državami ter da je potreben napredek na področju vračanja in ponovnega sprejema. Izpostavili so tudi, da je minister Anže Logar pozdravil okrepljeno razpravo o zunanji razsežnosti migracijske politike in poudaril, da je ključna odprava temeljnih vzrokov migracij, vzpostavitev celovitih, vzajemno koristnih partnerstev s tretjimi državami in reden političen dialog s tretjimi državami.

Novega migracijskega pakta še ne bo kmalu?
Minister Hojs je komentiral tudi črnoglede ocene, da dogovora o novem migracijskem paktu ne bo ne letos ne v prihodnjem letu. Dejal je, da se res precej ustavlja, da je podala pravna služba Sveta EU-ja obsežne pripombe na pakt in da očitno ne bo Slovenija med svojim predsedovanjem trla tega oreha. Slovenija tako po Hojsovih besedah meni, da je verjetno bolje, če se ta dosje za približno pet mesecev preseli na tehnično raven. Ob tem je ponovil željo Slovenije, da bi se čim prej dogovorili o krepitvi pristojnosti Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), ki je del pakta.

Tako pri dosjeju azilnega urada kot na primer pri vračanju nezakonitih prebežnikov je po Hojsovem prepričanju mogoče doseči napredek prej, ki lahko potem zagotovi tudi preboj pri reševanju najtežjega vprašanja premeščanja prebežnikov.