Prevladujejo ocene, da je večina tujih borcev v vrstah t. i. Islamske države skupino zapustila v zadnjih nekaj mesecih. Strokovnjaki ob tem že napovedujejo, da se bodo zdaj tudi tisti, ki so ostali, poskušali vrniti naprej v Turčijo, od tam pa v Evropo, kjer naj bi se poskušali maščevati za poraz IS-ja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Srečanje notranjih ministrov skupine G7 je organizirano le nekaj dni po tem, ko so kurdsko-arabske Sirske demokratične sile ob podpori ZDA v Siriji zavzele Rako, ki je veljala za dejansko glavno mesto IS-ja v Siriji.

Italijanski notranji minister Marco Minniti ocenjuje, da je med letoma 2014 in 2016 v Sirijo in Irak odpotovalo od 25.000 do 30.000 tujih borcev iz 100 držav, da bi se pridružili IS-ju. Opozoril je tudi, da se 80 odstotkov radikalizacije džihadistov zgodi prek svetovnega spleta.

Ministri naj bi se posvetili tudi terorizmu na svetovnem spletu. Analitiki namreč opozarjajo, da naj bi izguba ozemlja, ki ga je utrpel IS, pomenila, da se bo boj na terenu spremenil v obveščevalno vojno. Na srečanju bodo tokrat sodelovali tudi predstavniki spletnih velikanov, kot so Google, Microsoft, Facebook in Twitter.

Protest: "Morilci, morilci!"
Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, je ministre na italijanskem otoku Ischia pričakalo okoli 200 protestnikov, ki so v morje zlili paradižnikov sok, da bi opozorili na umrle prebežnike v Sredozemskem morju. "Morilci, morilci," so vzklikali protestniki.

EU proti migracijam s skladom za Afriko
Medtem so se voditelji članic EU-ja v Bruslju po besedah predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska dogovorili, da bodo za zajezitev t. i. nezakonitih migracij zagotovili dovolj denarja za severnoafriške države v okviru skrbniškega sklada za Afriko.

V tem skladu, vzpostavljenem pred dvema letoma na vrhu EU-ja in Afrike v Valletti, je 1,8 milijarde evrov iz evropskega proračuna. Enak znesek naj bi prispevale članice, ki pa so za zdaj zagotovile le 175 milijonov evrov. Slovenija je prispevala 50.000 evrov.

Voditelji članic so se tudi strinjali, da bodo Italiji pomagali pri soočanju s prihodom prebežnikov po osrednji sredozemski poti, zlasti pri sodelovanju z libijskimi oblastmi. "Imamo pravo priložnost, da zapremo osrednjo sredozemsko pot," je poudaril Tusk.

Glede azilne reforme, kjer se je zataknilo pri vprašanju stalnega mehanizma za premeščanje beguncev v Uniji ob izrednih okoliščinah, so se odločili, da se k temu vprašanju vrnejo decembra s ciljem konsenza v prvi polovici prihodnjega leta.