Bruselj naj bi bil zadovoljen s slovenskimi ukrepi. Foto: EPA
Bruselj naj bi bil zadovoljen s slovenskimi ukrepi. Foto: EPA
Evropska komisija bo Sloveniji poslala nova priporočila. Foto: Reuters

Ocene iz Bruslja prihajajo po odločitvi Evropske komisije, da makroekonomska neravnovesja v Sloveniji niso več presežna, in pred majsko objavo priporočil za ukrepanje na podlagi presoje reformnega in javnofinančnega načrta.

Po navedbah virov blizu Evropske komisije si je Slovenija z vzpostavitvijo pregledne slike o razsežnostih težav v bančnem sistemu z neodvisnim pregledom in obremenitvenimi testi, obsežno sanacijo bank skupaj s prenosom dela slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), delnim napredkom na področju javnih financ in z dobrimi rezultati na področju prilagoditve gospodarstva spet pridobila zaupanje finančnih vlagateljev.

Slovenija ni več med najbolj ogroženimi
V Bruslju so na podlagi poglobljene analize makroekonomskih neravnovesij v 16 članicah EU-ja presodili, da ta v Sloveniji niso več presežna. Slovenija tako ni več med potencialno najbolj ogroženimi državami.

Bruseljski viri, na katere se sklicuje Slovenska tiskovna agencija, medtem opozarjajo, da je Slovenija skupaj z Irsko, Španijo in Madžarsko še vedno v skupini držav, ki se soočajo z neravnovesji, terjajočimi odločno ukrepanje in podroben nadzor, ter tako še vedno zasluži posebno pozornost. Slovenija zato še naprej kaže bolezenske znake, a je bolezen ozdravljiva, je slišati iz Bruslja.

Slovenija naj bi dokazala, da je svoje težave sposobna rešiti sama, predvsem pa naj bi finančnim trgom s tem, ko se je brez prehudih pretresov vrnila k rasti, dokazala, da obstaja zdravo gospodarsko jedro, ki ji omogoča dolgoročen razvoj.

Komisija z naborom novih priporočil
Slovenija mora v Bruselj poslati nacionalni reformni program in dopolnjen program stabilnosti, Evropska komisija pa bo na podlagi presoje teh dokumentov najverjetneje maja znova predstavila nabor priporočil za ukrepanje.

Glede na informacije iz Bruslja je pričakovati priporočila na področju nadaljnje sanacije bank v obliki poziva k zagotovitvi neodvisnega delovanja DUTB-ja brez vmešavanja politike ter k večjemu sodelovanju in koordinaciji bank pri iskanju rešitev za preostale slabe terjatve. Kot možnost sicer obstajajo tudi dodatni prenosi na DUTB, a bi tu banke spet trčile na zahtevna evropska pravila o državnih pomočeh.

Priporočila naj bi se nanašala tudi na korporativno upravljanje v obliki dokončne vzpostavitve Slovenskega državnega holdinga, dokončanja strategije upravljanja z državnimi naložbami in nato umika politike iz upravljanja državnih naložb.

Pozivi k privatizaciji
Stalnica so tudi pozivi k izpolnitvi zavez na področju privatizacije, pri čemer v Bruslju priznavajo pomen preglednih privatizacijskih postopkov, v katerih se maksimira koristi za državo in gospodarstvo ter išče kakovostne lastnike.

Pri stroških dela pa se sliši pozive k takšnim rešitvam, ki bodo podjetjem omogočile, da z ustvarjenim denarnim tokom financirajo lasten razvoj.

Če izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu ne bo sprejet v DZ-ju, je pričakovati tudi pozive k njegovemu sprejemu, pozive k vzpostavitvi neodvisnega in vplivnega fiskalnega sveta ter k strukturnim javnofinančnim reformam, recimo na področju financiranja zdravstva.

Iz Bruslja tudi uradno prihaja poziv, da politične in javne razprave ne bi smele ogroziti stebrov finančno-gospodarskega sistema, kot je neodvisnost Banke Slovenije.

Glede zadnjih razprav o ustreznosti postopkov za sanacijo bank je tako iz Bruslja uradno prišlo sporočilo, da so bili ti potrebni in skladni s pravnim redom EU-ja. Neuradno je slišati, da drugih rešitev pri vključevanju upnikov, t. i. bail-inu, država glede na velikost državne pomoči bankam ni imela.