"Epidemija covida-19 nas je vse močno prizadela, prav tako je pokazala na ranljivost Evropske unije. Mislim, da smo se v zadnjih mesecih vsi skupaj veliko naučili in da se velika večina Evrope strinja, da moramo zgraditi Evropo, ki bo odporna proti naslednjim epidemijam, pa tudi proti drugim izzivom, na katere moramo biti bolj pripravljeni, eden od teh je tudi kibernetska varnost," je pred srečanjem z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom na 6. Delfi gospodarskem forumu v glavnem mestu Grčije dejal Janša.

Prioriteti slovenskega predsedovanja bosta po Janševih besedah tudi evropski način življenja in vladavina prava. "Obnoviti moramo Unijo uravnoteženih pravic in dolžnosti, okrepiti moramo zaščito človekovih pravic, predvsem pravico do svobode izražanja, ki pa ni le pravica medijev, temveč vsakega posameznika in je tudi pravica, ki je osnova za številne druge pravice," je poudaril.

V času predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja bo potekala tudi razprava o prihodnosti Evrope. Janša je povedal, da so pogledi na evropsko prihodnost različni. Po njegovem mnenju je prav, da se ti pogledi prosto izrazijo in da se tam, kjer so razlike, naredijo kompromisi. Okrepiti je treba evropske vrednote, je glede na sporočilo iz kabineta predsednika vlade še dejal Janša.

Janša: Širitveni proces se mora nadaljevati

"Še vedno imamo nekatere evropske države, ki niso članice EU-ja, in širitveni proces je nekaj, kar se mora nadaljevati," je še dejal.

Spomnil je, da Slovenija oktobra letos načrtuje neformalni vrh med EU-jem in Zahodnim Balkanom, na katerem bi spregovorili o položaju in naredili nekaj korakov k temu, da bi se širitveni proces pospešil. "Potem ko se ni veliko ukvarjalo s širitvijo EU-ja na Zahodni Balkan zaradi gospodarske krize, migrantske krize in zdaj epidemije, je prišel čas, ko se bomo osredotočili tudi na širitev," je poudaril.

Na vprašanje o t. i. non-paperju o Zahodnem Balkanu, o katerem je bilo v zadnjem mesecu veliko razprav, pa je predsednik vlade dejal, da je "non-paper nekaj, kar ne obstaja, in zato tega ne more komentirati".

"Nekatere non-paperje se objavlja samo za to, da se pospeši razprava, ki je v interesu ene ali druge strani. Slovenija skuša pomagati regiji Zahodnega Balkana, in to tako, da bo evropska perspektiva Zahodnega Balkana postala realnost. Neformalna konferenca, ki jo bomo organizirali, tako ne bo konferenca o spremembah meja, temveč o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana," je dejal Janša.

Po udeležbi na forumu se je premier sešel z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom. V pogovoru je Janša podprl pobudo Grčije za uvedbo zelenega potrdila, ki bo omogočilo prosto gibanje med državami članicami EU-ja, še preden bomo dokončno premagali epidemijo, so sporočili iz njegovega kabineta.

Med drugim sta premierja govorila tudi o evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Treba je poskrbeti, da bo evropska perspektiva za Zahodni Balkan postala realnost, je poudaril Janša.

"Evropska unija je bila soočena z različnimi krizami v zadnjih 15 letih – imeli smo gospodarsko in finančno krizo, migrantsko krizo, nato še brexit in pandemijo, zdaj pa je čas za okrevanje in za osredotočenje na strateške zadeve, ki so ključne za prihodnost Evrope," je dejal predsednik vlade in dodal, da je prva s prioritetnega seznama strateških zadev širitev.

Janša se je srečal tudi z evropskim komisarjem za spodbujanje evropskega načina življenja Margaritisom Schinasom.