Največ pristojnosti ima EP na področju enotnega trga oz. pri zakonodaji o neovirani prodaji izdelkov po vsej Evropi, pomembno pa vpliva tudi na oblikovanje evropskega proračuna. Kot je za TV Slovenija pojasnil Guillaume McLaughlin, svetovalec pri odboru za ustavna vprašanja, je izven parlamentarnega nadzora 40 odstotkov proračuna, ki se nanašajo na kmetijsko politiko. Tudi to se bo spremenilo, ko bo sprejeta Lizbonska pogodba. Tedaj bo namreč EP o tem soodločal skupaj z državami članicami.

EP dosegel neimenovanje Roca Boutiglioneja
Manjša je vloga EP-ja, ko gre za vprašanja prostega pretoka ljudi, državljanskih pravic in svoboščin ter sodelovanja policij. Na teh področjih lahko parlament le prispeva svoje mnenje. Svojo moč pa je, denimo, EP pokazal pri izbiri evropskega komisarja za omenjene teme. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in Italija sta morala namreč zamenjati kandidata, ker Roco Boutiglione po mnenju parlamenta ni bil primeren za opravljanje te funkcije.

Pogosto se sicer odločitve, pomembne za EU, sprejemajo v procesu soodločanja - v pogajanjih med komisijo, državami članicami in parlamentom. Lizbonska pogodba bi število teh področij skoraj podvojila.

EP bi z Lizbonsko pogodbo močno povečal svoje pristojnosti
Uveljavitev Lizbonske pogodbe bi pomenila, da bi EP soodločal na 80 področjih in ne samo na 50, tako kot danes. To bi močno povečalo kompetentnost parlamenta, pravi McLaughlin, saj bi na ta način institucija pokazala ne le, s katerimi zakoni se strinja, temveč tudi, s katerimi se ne oz. katere povsem zavrača.

Prav zato so evropski poslanci ne glede na politično pripadnost v veliki večini pristaši ratifikacije Lizbonske pogodbe. Države članice, predvsem Irsko in Češko, so tudi večkrat pozvali, naj to storijo čim prej.

M. N.