Med drugim Bruselj želi skrajšati obdobje, v katerem bi vinogradniki prejeli finančno podporo za krčenje vinogradov, s pet na tri leta. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Branka Tome je povedala, da ta predlog Slovenija, ki ne predvideva večjih krčitev vinogradov, podpira, saj bi tako lahko prihranjena sredstva porabili za ukrepe v okviru nacionalnih ovojnic.

Komisija namreč predlaga sistem nacionalnih ovojnic sredstev, ki bi državam omogočile, da ukrepe prilagodijo svojim posebnim razmeram. Pogajanja o tem, kateri ukrepi pridejo v poštev, še potekajo.

Slovenija želi posodobitev tehnologij
Slovenija med ukrepi predlaga prestrukturiranje vinogradniških površin in promocijo, poleg tega pa bi denar lahko namenili tudi posodobitvi tehnologij pridelave oziroma prestrukturiraju kleti, pa tudi ohranjanju vinogradniških površin na strmih legah, je še povedala Tometova.

Prav tako je bilo govora o prenosu sredstev iz neposrednih plačil kmetom v razvoj podeželja, kar je za nas po besedah Tometove nekoliko sporno. Države pa so se morale opredeliti tudi do nenapisanega predloga Bruslja, da bi negativne učinke vinske reforme kompenzirali preko enotne sheme plačil. Tudi to idejo naj bi bilo treba še proučiti, saj omenjena sredstva ne morejo priti v poštev kot nadomestilo za, denimo, prepoved uporabe sharaoze v pridelavi.