Ministri EU-ja so razpravljali o omejitvah cen plina. Foto: Reuters
Ministri EU-ja so razpravljali o omejitvah cen plina. Foto: Reuters

Slovenija se bo po besedah ministra Bojana Kumra zavzela za to, da bi cene omejili tudi za dolgoročne produkte. Voditelji držav članic EU-ja, med njimi premier Robert Golob, so se na vrhu v četrtek in petek med drugim zavzeli za vzpostavitev cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom, s katerim bi takoj omejili pretirane cene.

Ministri za energetiko pa so na podlagi teh izhodišč razpravljali o predlogu Evropske komisije za spopadanje z energetsko draginjo, ki predvideva tudi omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF.

Kumer je na zasedanju poudaril, da pri sprejemanju predloga uredbe ne sme biti mehčanja izhodišč voditeljev. Pri tem je izpostavil omejevanje na kratkoročne produkte trgovanja s plinom, čemur Slovenija nasprotuje.

Bojan Kumer. Foto: Reuters
Bojan Kumer. Foto: Reuters

"Ključno je, da zajamemo celotno zimo, torej celoten sezonski čas," je povedal. Slovenija pa si prizadeva, da bi zajeli tudi celotno leto 2023, saj bi tako imeli stabilne letne cene, je pojasnil. Dodal je, da bi z vključitvijo dolgoročnih produktov obenem špekulantom preprečili, da bi se s kratkoročnih preusmerili na dolgoročne.

Poleg tega se po Kumrovem mnenju Slovenija zavzema še za to, da cene ne bi določali samo konec meseca za naslednji mesec, ampak da bi zajeli večje časovno obdobje preteklih končnih cen. Cenovni koridorji bi morali biti obenem različni za različne produkte.

Zadnji čas za dogovor o tem svežnju ukrepov je po ministrovih besedah 24. november, ko bo naslednje srečanje ministrov za energetiko. "Ne bi želel žrtvovati kakovosti za to, da bi dogovor dosegli kakšen teden prej," je sklenil.

Non-paper o omejevanju cen plina

Minister medtem ni želel komentirati t. i. non-paperja Evropske komisije o prenosu pirenejskega modela omejevanja cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike, na evropsko raven.

Kumer, ki mu non-paperja še ni uspelo prebrati, je glede modela poudaril, da bi ga lahko na raven celotnega EU-ja prenesli samo, če bi izvajali še druge mehanizme, kot je skupno naročanje plina. Poleg tega bi bilo treba članice spodbuditi, da bi sklenile solidarnostne sporazume o oskrbi s plinom. Predlog komisije sicer vključuje ukrepe za skupno naročanje plina in solidarnost, ki bi bila v primeru izrednih razmer samodejna.

Infrastrukturni minister se je odzval tudi na padec cen plina v zadnjih dneh. To je po njegovih besedah posledica več dejavnikov, in sicer manjše porabe zaradi vremena in pa tudi zmanjševanja porabe zemeljskega plina v zadnjih mesecih. Poleg tega so močan signal z dogovorom o omejevanju cen plina konec preteklega tedna poslali voditelji EU-ja.

Češki minister Sikela pričakuje napredek

Kot je pred zasedanjem v Luxembourgu povedal češki minister za industrijo Jozef Sikela, čigar država predseduje Svetu EU-ja, so voditelji dali splošne usmeritve, ministri za energetiko pa bodo danes opravili tehnično razpravo. "Pričakujem napredek, ki bi bil lahko potrjen do konca novembra. Strinjamo se, da želimo ohraniti enotnost," je povedal.

Evropska komisija je medtem državam članicam predstavila tudi t. i. non-paper o omejevanju cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike, v skladu s pirenejskim modelom. Ta model, ki ga trenutno uporabljata Španija in Portugalska, omogoča državno financiranje plina, ki ga uporabljajo energetska podjetja.

Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson ob prihodu na zasedanje ni želela govoriti o podrobnostih. Jih bo pa javno predstavila, če bo predlog med ministri prejel široko podporo, je napovedala.

Češki minister v non-paperju komisije pogreša veliko stvari. Komisija mora po njegovih besedah dodati manjkajoče dele, predvsem študijo vpliva, in pa sam ukrep omejevanja cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike.

Minister Kumer je ob prihodu poudaril, da sta za Slovenijo pomembna predvsem dva ukrepa, in sicer določitev začasnega cenovnega koridorja za plin in mehanizem za preprečevanje volatilnosti cen.

Izstop Slovenije iz pogodbe o energetski listini?

Slovenija bo verjetno izstopila iz mednarodne pogodbe o energetski listini, je ob robu zasedanja energetskih ministrov v Luxembourgu povedal slovenski infrastrukturni minister Kumer. Pogodba namreč nič več ne služi svojemu namenu, je poudaril. Gre za mednarodno pogodbo, ki je namenjena zaščiti tujih naložb.

Slovenija je po ministrovih besedah že opravila razmislek o izstopu iz pogodbe o energetski listini, ki ga je v zadnjem času napovedalo več članic EU-ja. Po navedbah spletnega portala Euractiv so to napovedale Poljska, Nizozemska, Španija, Francija in Belgija.

"Zelo verjetno se bomo pridružili izstopu iz te pogodbe," je na novinarski konferenci po zasedanju ministrov za energetiko povedal Kumer.

Po njegovih besedah namreč pogodba, ki je začela veljati leta 1998, ne služi več namenu, zaradi katerega je bila podpisana. Poleg tega pa se vsi spori, ki se rešujejo prek te pogodbe, rešujejo mimo sodišč, je dejal. "Treba je dati jasen signal kapitalu, da imamo države in državljani stvari v svojih rokah (...) in da ne more mimo prava, ki ga ščitijo evropska sodišča," je povedal minister.

Pogodba o energetski listini je namenjena zaščiti tujih naložb v državah podpisnicah, prek nje pa se rešujejo tudi spori med vlagatelji in državami gostiteljicami. Med 53 podpisniki je tudi Evropska unija. Prek te pogodbe sicer v povezavi s postopki izdaje dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih Slovenijo toži britanska družba Ascent Resources.

EU: Ministri govorijo o ukrepih za omejitev cen zemeljskega plina