Voditelji so, da bi se izognili vnovičnim težavam pri ratifikaciji po državah članicah, zaradi katerih se je sprejemanje Lizbonske pogodbe močno zavleklo, zavzeli za poenostavljen sistem spreminjanja pogodbe, po katerem bi zadostovala soglasna pritrditev voditeljev držav in vlad. Tovrstne spremembe naj namreč ne bi posegale v člen 126 pogodbe, ki postavlja zakonodajni temelj postopkom v primeru kršitve pravil pakta o stabilnosti in rasti ter ne predvideva finančnega reševanja določene države članice območja evra s strani drugih, če se znajde v javnofinančnih težavah. Foto: EPA
Voditelji so, da bi se izognili vnovičnim težavam pri ratifikaciji po državah članicah, zaradi katerih se je sprejemanje Lizbonske pogodbe močno zavleklo, zavzeli za poenostavljen sistem spreminjanja pogodbe, po katerem bi zadostovala soglasna pritrditev voditeljev držav in vlad. Tovrstne spremembe naj namreč ne bi posegale v člen 126 pogodbe, ki postavlja zakonodajni temelj postopkom v primeru kršitve pravil pakta o stabilnosti in rasti ter ne predvideva finančnega reševanja določene države članice območja evra s strani drugih, če se znajde v javnofinančnih težavah. Foto: EPA
Vrh EU-ja
Drugi dan vrha je namenjen uskladitvi stališč EU-ja na bližnjih mednarodnih pogajanjih. Foto: EPA
Voditelji usklajeni

Predsedniki držav in vlad 27 članic Evropske unije so ponoči, prvi dan vrha v Bruslju, potrdili predlog Francije in Nemčije o vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma za pomoč državam z evrom v težavah, v nasprotju s pričakovanji pa v sprejetih sklepih ostaja tudi vprašanje omejitve oziroma odvzema glasovalnih pravic, a rešitev tega vprašanja naj ne bi potekala hkrati s pogovori o spremembi Lizbonske pogodbe.

Kot je po pogovorih dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, je zdaj treba opredeliti značilnosti kriznega mehanizma in možnosti sprememb pogodbe. Pri pripravljalnem delu bo sodelovala tudi Evropska komisija in na podlagi njenih predlogov bo nato Van Rompuy predlagal spremembe pogodbe.

Drugi dan vrha EU-ja so bili pogovori osredotočeni na priprave bližajočih se mednarodnih vrhov in podnebnih pogajanj. Voditelji so se pogovarjali o skupnem stališču Evropske unije za prihajajoči vrh skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) v Seulu in za decembrski podnebni vrh v Cancunu v Mehiki, kjer se želi Unija izogniti polomu na lanskem vrhu v Köbenhavnu. Govorili so tudi o prihajajočih vrhunskih srečanjih EU-ja z ZDA, Rusijo in Ukrajino.

Za sprejetje dovolj le soglasna pritrditev
Dogovor je, naj bodo te omejene in naj se sprejmejo po hitrem postopku, "torej ne gre za odpiranje pogodbe, za novo institucionalno razpravo", je poudaril Van Rompuy in pojasnil, da je robusten in verodostojen stalni krizni mehanizem za območje evra potreben, saj tudi če vsi sprejemajo prave ukrepe, nikoli ni mogoče izključiti presenečenj. Poleg tega se zdajšnja mehanizma v pomoč Grčiji in za stabilnost evra iztečeta leta 2013.

Van Rompuy oziroma Evropski svet, ki združuje voditelje držav ali vlad članic, mora predloge sprememb oblikovati do decembrskega srečanja voditeljev, sprejemali naj bi jih po hitrem postopku, s čimer se želi Unija predvsem izogniti referendumom v posameznih državah, dokončno pa naj bi bile uveljavljene do sredine leta 2013.

V povezavi s kontroverznim vprašanjem odvzema glasovalnih pravic za resne kršilce načel Ekonomske in monetarne unije, kar sta predlagali Nemčija in Francija, pa je dogovor tak, da bo Van Rompuy v poznejši fazi preučil tudi vprašanje pravice do sodelovanja pri odločanju na ravni Evropske unije v primeru groženj stabilnosti območja evra. Pri tem ni nobenega časovnega okvira.

Štiri točke Van Rompuyevega poročila
Voditelji, med katerimi je bil tudi slovenski premier Borut Pahor, so sicer pred tem po pričakovanjih podprli poročilo Van Rompuyeve delovne skupine za izboljšanje gospodarskega upravljanja. S tem so po Van Rompuyevih besedah sprejeli "pomembne odločitve za krepitev območja evra". Vsi so se po njegovih navedbah tudi strinjali, da so predlogi "ogromen napredek v primerjavi z zdajšnjo ureditvijo".

Omenjen stalni krizni mehanizem je eden izmed štirih glavnih elementov tega poročila. Drugi je novi mehanizem makroekonomskega nadzora, ki med drugim predvideva spremljanje konkurenčnosti. Tretji je krepitev pakta stabilnosti in rasti, vključno s strožjimi sankcijami za prekomerni javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Četrti pa uvedba evropskega semestra, ki predvideva usklajeno sprejemanje nacionalnih proračunov in reformnih programov.

Van Rompuy je ob tem izrecno pojasnil, da ni res, da v predlogih delovne skupine ni več avtomatizma pri uvedbi sankcij. "Prav to predlagamo," je poudaril. Sankcije se bodo namreč po njegovih besedah sprejemale po načelu "obratne večine", torej bodo na predlog komisije sprejete, razen če bo proti kvalificirana večina držav članic. "To je res preboj," je zatrdil.

Ob tem je Van Rompuy še pojasnil, da bo v skladu z dogovorom pri uresničevanju pakta stabilnosti in rasti upoštevan tudi vpliv pokojninskih reform.

Vse to je zdaj treba prevesti v zakonodajne predloge in Van Rompuy upa, da bodo vse tri institucije, Evropska komisija, Svet Evropske unije in Evropski parlament, delovale konstruktivno. Cilj je, da so zakonodajne odločitve uveljavljene do konca prvega semestra leta 2011, je povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Voditelji usklajeni