Foto: MMC RTV SLO/EPA
Foto: MMC RTV SLO/EPA
false
Ob vsem pogajalskem izčrpavanju in grškem taktiziranju do konca v Bruslju danes vendarle veje previden optimizem, da dogovor v soboto bo. Foto: Reuters
Dogovor z Grčijo blizu, a še nič gotovega
Merklova o izjemno velikodušni ponudbi Grčiji

"

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob robu vrha EU-ja v Bruslju poudarila, da ponudba institucij "presega pogoje drugega programa pomoči", temelji pa na istem načelu kot vselej: solidarnosti na eni strani in naporih prejemnika pomoči na drugi. "Zdaj lahko le upamo, da bodo notranji dogovori na grški strani potekali ... z mislimi na vse vpletene in rešitev," je še dodala kanclerka.
Na pozive se je že odzval grški premier Aleksis Cipras, ki zavrača ultimate in izsiljevanje EU-ja. Ob tem je izrazil upanje, da v teh ključnih trenutkih nihče nima pravice, da bi ogrozil ta načela. "Grčiji ne postavljamo ultimatov, ponudba za nadaljnjo finančno pomoč ne temelji na načelu vzemi ali pusti, edini pritisk je čas, ključno pa je v tem trenutku vzajemno spoštovanje," pa sta danes v Bruslju poudarila predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je precej, ne pa pretirano optimističen.

Prestrukturiranje dolga
Grški predlog med drugim predvideva postopno odpravo zgodnjega upokojevanja, ohranili bi podpore za najnižje pokojnine ter tudi tri stopnje DDV-ja, ne le zahtevanih dveh. Bogatejši bi plačevali višji solidarnostni davek, revnim bi obdavčitev znižali. Izdatneje naj bi obdavčili podjetja z visokimi dobički, luksuz in igralne avtomate, nekoliko naj bi znižali obrambne izdatke.

Vprašanje lajšanja ogromnega grškega dolga je ključno v končnici pogajanj, v katerih so sicer že vseskozi v ospredju pokojnine in davek na dodano vrednost. Grčija želi od upnikov zavezo k prestrukturiranju dolga, ki naj bi Ciprasu pomagala dogovor o ukrepih spraviti skozi grški parlament.

Nova ponudba upnikov
Institucije posojilodajalcev - Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad - v zameno za reforme, ki jih v Grčiji ocenjujejo za neizvedljive, poleg takojšnje finančne injekcije v znesku 1,8 milijarde evrov ponudile tudi podaljšanje programa posojila. Predlog predvideva 15,5 milijarde evrov posojila državi do konca novembra, v kar je vključenih 3,3 milijarde evrov dobičkov iz grških obveznic v lasti Evropske centralne banke (ECB), 3,5 milijarde evrov posojila od IMF-a ter 8,7 milijarde evrov, ki bi jih vzeli delno iz evropskega reševalnega mehanizma EFSF-ja, delno pa iz 10,9 milijarde evrov, namenjenih za grške banke.

Grčija bi dobila prvi obrok posojila 1,8 milijarde evrov za izpolnitev finančne obveznosti do IMF-a konec meseca, takoj ko grški parlament z resolucijo potrdi dogovor o reformah in sprejme prvi niz zakonodajnih ukrepov, pravijo viri pri EU-ju.

Nova pogajanja v soboto
Finančni ministri evrske skupine se bodo zaradi Grčije znova, že šestič v enajstih dneh, sešli v soboto. "Možnosti za dogovor so 50-50," je na finančni konferenci v Frankfurtu dejal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. "Čas pritiska, ne voditelji ali ministri," pa je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in spomnil, da je do konca meseca le še tri dni časa. Takrat se namreč izteče evropski program posojila Grčiji in rok za plačilo njenih finančnih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v vrednosti okoli 1,6 milijarde evrov.

Če bi se evroskupina v soboto končala brez dogovora z Grčijo, bi najverjetneje takoj v nedeljo sledil krizni sestanek evrskega vrha.

Slovenija se zavzema za podaljšanje programa
Slovenija se - tako kot večina držav - zavzema, da se ne gre v prestrukturiranje dolga, ter da se zadeve rešuje s strukturnimi reformami in s podaljšanjem programa, je po koncu prvega dne vrha povedal slovenski premier Miro Cerar. Na vprašanji, kaj se bo zgodilo, če dogovora v soboto ne bo, in ali so voditelji ta konec tedna v Bruslju razpravljali o načrtu B, je Cerar odgovoril, da niso posebej razpravljali o načrtu B, da se pa "nekako med vrsticami razume, da je načrt B lahko tudi izstop Grčije iz območja evra".

"Vsi si želimo, da bi Grčija ponudila prepričljiv program, da bi dosedanjo ponudbo še dodelala ter predvsem ponudila toliko in takšne strukturne reforme, ki bi zagotavljale, da je podaljšanje programa smiselno," je poudaril slovenski premier. Če se bo to zgodilo, je po njegovih besedah mogoče program podaljšati za pol leta.

Dogovor z Grčijo blizu, a še nič gotovega
Merklova o izjemno velikodušni ponudbi Grčiji