Tema vrha EU-ja so dodatne možnosti zaostrovanja širitve Unije. Foto: EPA
Tema vrha EU-ja so dodatne možnosti zaostrovanja širitve Unije. Foto: EPA
Francoski predsednik Jacques Chirac se je izkazal za velikega gentlemana, saj je finski predsednici ob srečanju poljubil roko.
15 članic, med njimi je tudi Slovenija, ki so ustavo že ratificirale, se načelno zavzema za njeno ohranitev. Foto: EPA
Evropski parlament
Vsakomesečne selitve iz Bruslja v Strasbourg naj bi bile predrage in nepotrebne. Foto: EPA
Ursula Plassnik
Plassnikova je poleg podpore Srbiji namenila tudi opozorilo o sodelovanju s haaškim sodiščem. Foto: Reuters

Na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Bruslju je pričakovati le odločitev o podaljšanju obdobja za razmislek, to je na čas po volitvah na Nizozemskem in v Franciji maja prihodnje leto. Druga pomembna tema vrha je širitev. Odločiti se bodo morali, ali naj EU kot merilo za prihodnje širjenje članstva določi tudi absorpcijsko sposobnost.

To bi pomenilo, da se članice EU-ja odločijo, ali je Unija sposobna medse sprejeti novo članico, čeprav ta lahko izpolnjuje vsa zahtevana merila za vstop.

Ustava pogoj za širitev
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso verjame, da se je Unija spremenila na bolje, vendar nevarnost krize še ni minila. Brez ustave si prvi komisar težko predstavlja nadaljnjo širitev po Bolgariji in Romuniji.

Govorili bodo tudi o načrtovani širitvi evroobmočja in strategiji za trajnostni razvoj Unije. Za Slovenijo pa bo pomembna odločitev o politični podpori za uvedbo evra, ki jo je že potrdil Evropski parlament.

Janša: Sprejem ustave do leta 2008
Premier Janez Janša je pred začetkom vrha na tradicionalnem srečanju voditeljev iz vrst Evropske ljudske stranke izrazil pričakovanje, da se bo razmislek za rešitev ustavne pogodbe najverjetneje podaljšal do konca leta 2008. "Konkretnega odgovora na vprašanje, ali je do takrat mogoče ustavno pogodbo spraviti v življenje, pa v tem trenutku nima nihče," je dejal Janša na gradu Meise pri Bruslju in izrazil dvom o rešitvi zagate v letu 2006. Po njegovih besedah pa je veliko upov položenih v čas nemškega predsedovanja EU-ju v prvi polovici leta 2007.

Predsednik slovenske vlade se je dotaknil tudi morebitne omembe absorbcijske sposobnosti Unije med merili za članstvo v povezavi, nad čemer po njegovih besedah Slovenija ni navdušena.

Borrel: Sedež EP-ja v druge planu
Vodje političnih skupin v parlamentu so od predsednika parlamenta Josepa Borrella zahtevali, da na vrhu načne vprašanje parlamentarnega sedeža v Strasbourgu. Predsedniki so po pojasnilu in pozivu predsedujočega Evropski uniji Wolfganga Schüssla, naj tega ne stori, od zahteve odstopili. Pobudo je z utemeljitvijo, da sedež EP-ja ni med prioritetami v Uniji, saj ima povezava bolj pereče težave - sprjem ustave -, Borrell zavrnil. Kljub temu pa naj bi vprašanje odprl nizozemski premier Jan Peter Balkende.

Spodbuda Srbiji
Zunanja ministrica predsedujoče avstrije, Ursula Plassnik, je v luči črnogorske neodvisnosti, pogajanj o prihodnjem statusu Kosova in zastoja pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju spodbudila Srbijo. Dejala je, da gre za ključnega partnerja EU-ja pri prizadevanjih za stabilnost in razvoj celotne regije. Svojo podporo Srbiji naj bi EU pokazala tudi z olajšanim viznim režimom.

EU bo v karatkem na najvišji ravni potrdil priznanje neodvisno Črno goro ter z njo razvijal odnose kot s suvereno državo. Po črnogorskem referendumu razdvojeni državi evropski svet poziva k neposrednemu in konstruktivnemu dialogu o prihodnjih odnosih.

Juncker: EU morda kar brez Britancev
Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je pred srečanjem v intervjuju dejal, da se bo prav gotovo izoblikovalo

jedro, ki ga bodo sestavljale države, pripravljene na poglobljeno interakcijo. Ocenjuje, da bodo te članice, če bo potrebno, pustile za sabo omahujoče države, kot je na primer Velika Britanija.