Države EU-ja kot ključni izziv pri doseganju podnebnih ciljev poudarjajo uravnoteženost ambicij, stroškovno učinkovitost in pravičnost zelenega prehoda, je dejal minister za okolje Andrej Vizjak po koncu zasedanja Sveta EU-ja za okolje v Bruslju.

Na zasedanju je slovensko predsedstvo predstavilo napredek glede svežnja Pripravljeni na 55. Kot je poudaril Vizjak, so bili predlogi iz svežnja, ki ga je Evropska komisija predstavila julija, glavna prednostna naloga slovenskega predsedstva, zato so si prizadevali za čim večji napredek in za koherentni pristop pri obravnavi vseh medsebojno prepletenih in povezanih dosjejev.

"Države kot ključni izziv poudarjajo uravnoteženost okoljske ambicije, stroškovno učinkovitost in pravičnost zelenega prehoda," je razpravo povzel Vizjak. Pri tem je opozoril, da so razmere v državah članicah zelo različne, kar je treba pri nadaljnji obravnavi ustrezno upoštevati.

V razpravi je bilo, tako kot že na dveh prejšnjih zasedanjih sveta za okolje, znova poudarjeno tudi vprašanje razširitve evropskega sistema trgovanja z izpusti (ETS) na področje prometa in stavb, do katerega so nekatere članice precej zadržane.

Po Vizjakovih besedah se pri tem vse bolj krepi zavedanje, da gre za sveženj, ki je zelo prepleten in povezan, in da "nekaj izvzeti pomeni po drugi strani nekje drugje dodati". Zato je zadržkov do tega predloga iz razprave v razpravo manj.

Napredek pri predlogu o baterijah

Druga pomembna tema današnjega zasedanja je bil predlog o baterijah in odpadnih baterijah, kjer je slovensko predsedstvo prav tako poročalo o napredku. Predlog se nanaša na posodobitev zakonodajnega okvira EU-ja za baterije in je sestavni del evropskega zelenega dogovora.

V dozdajšnjih razpravah je bil, kot je pojasnil Vizjak, dosežen pomemben napredek, vendar pa nekatera vprašanja še zahtevajo nadaljnjo razpravo. Države so pri tem poudarile raven ambicioznosti, pravno podlago in potrebo po prožnosti pri ravnanju z odpadnimi baterijami, postopek za omejevanje kemikalij, pa tudi vključitev dodatne kategorije baterij za lahka transportna vozila.

Države so se strinjale, da opravljeno delo predstavlja dobro osnovo za nadaljnje delo v času francoskega predsedovanja s ciljem čimprejšnjega sprejetja te uredbe.

Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius je pri tem izrazil upanje, da bi se lahko trialogi o tem predlogu, ki je za komisijo zelo pomemben, začeli že kmalu, in sicer spomladi, saj je treba predlagano uredbo sprejeti čim prej ter zasebnemu sektorju ponuditi pravno jasnost in predvidljivost.

Ministri so razpravljali tudi o novi strategiji EU-ja o tleh do leta 2030, zlasti z vidika zadostnosti predvidenih ukrepov in zakonodajne ureditve področja na ravni Unije.

Članice so večinoma podprle strategijo in menile, da lahko ustrezna ureditev na ravni EU-ja pomembno prispeva k izboljšanju stanja tega pomembnega vira, je pa treba upoštevati raznolikost tal med državami in že obstoječo nacionalno zakonodajo, je še dejal Vizjak po koncu zasedanja Sveta EU-ja, zadnjega v času slovenskega predsedovanja, preden bo vodenje prevzela Francija.

Vizjak se je pri tem zahvalil tako Sinkevičiusu kot tudi izvršnemu podpredsedniku komisije Fransu Timmermansu, ki je pristojen za zeleni dogovor, za zelo dobro sodelovanje v preteklih šestih mesecih. "Skupaj smo naredili maksimalno, kar se je dalo," je ob tem izjavil slovenski minister.