Kot je dejal nemški zunanji minister Heiko Maas, se bo Nemčija v naslednjih šestih mesecih osredotočila na to, kako povečati solidarnost in kolektivno sposobnost za krepitev vloge EU-ja v svetu ter njene strateške avtonomije. Evropa mora biti globalni motor in močan enoten glas na področju zunanjih zadev, je dejal Maas.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je udeležence nagovoril prek videokonference. Foto: EPA
Nemški zunanji minister Heiko Maas je udeležence nagovoril prek videokonference. Foto: EPA

Začetek predsedovanja: Prioriteta večletni finančni okvir in načrt EU-ja za okrevanje
Državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Miguel Berger je podrobneje predstavil agendo nemškega predsedovanja. Nemčija bo, kot je že napovedala z nemško-francoskim predlogom za ponoven zagon gospodarstva, na začetku predsedovanja pospešeno delala za sprejetje večletnega finančnega okvira in načrta EU-ja za okrevanje. Hkrati se bo nadaljevalo delo glede prihodnjih odnosov z Združenim kraljestvom in na področjih digitalizacije, zelenega dogovora, migracij in vladavine prava, je dejal.

Trio predsedstva Nemčija, Portugalska in Slovenija
Generalna sekretarka Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) Helga Schmid je dodala, da potrebujemo notranje močno Evropo, da se bo lahko uspešno ukvarjala z zunanjimi izzivi. Berger se je zahvalil Hrvaški za izjemno opravljeno delo v pogojih, v kakršnih do zdaj ni predsedovala še nobena država, in dal besedo svojim partnerjem v triu predsedstva, Portugalski in Sloveniji, ki bo predsedovala od 1. julija do 31. decembra prihodnje leto.

Slovenija podpira načrte Nemčije za izhod iz krize
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan, ki se je skupaj z v. d. generalnega sekretarja ministrstva Jožefom Drofenikom udeležil srečanja, je poudaril, da si Slovenija prav tako prizadeva za krepitev odpornosti Evrope ter koordinacije držav članic pri spopadanju s krizami, kot so pandemija, migracije in kibernetski napadi. Izrazil je polno podporo načrtom Nemčije na področju izhoda iz krize in ovrednotenja pridobljenih izkušenj. Posebej je pozval k nujnosti čimprejšnjega dogovora o večletnem finančnem okviru in o skladu za gospodarsko okrevanje.

Portugalski generalni sekretar Alvaro Mendonca e Moura je sodelujoče seznanil, da je moral trio predsedujočih držav, v katerem sta poleg Nemčije še Portugalska in Slovenija, zaradi aktualne krize prilagoditi svoj program novim razmeram. Poudaril je, da je kriza pokazala, kako pomembna za državljane sta zdravstvena oskrba in socialni steber. Naslednje tovrstno srečanje državnih in generalnih sekretarjev EU-ja bo organizirala Portugalska, predvidoma tik pred prevzemom predsedovanja Svetu EU-ja 1. januarja 2021.

Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar. Foto: BoBo
Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar. Foto: BoBo

Anže Logar in zunanji ministri EU-ja o ciljih mednarodne koalicije za Sahel
Medtem pa je slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar skupaj z zunanjimi ministri EU-ja, Afrike in širše regije prek videokonference govoril o ciljih, upravljanju in delovanju mednarodne koalicije za Sahel. Osrednji cilj koalicije je mobilizacija mednarodnih partnerjev v celovit pristop za pomoč v regiji Sahela. Ministri so obravnavali štiri temeljne stebre koalicije – boj proti terorizmu, krepitev vojaških zmogljivosti držav v regiji, obnovitev prisotnosti države in državne uprave ter razvojna pomoč. Poudarili so angažma Afriške unije in Združenih narodov v regiji ter izvajanje mirovnega sporazuma v Maliju.

Logar je poudaril, da Slovenija zelo zaskrbljeno spremlja stopnjevanje in širjenje nasilja ter poslabšanje humanitarnih razmer v Sahelu. V skladu s tem je pozdravil ustanovitev mednarodne koalicije za Sahel. Po njegovem mnenju so trajnostne spremembe v tej regiji mogoče le z izvajanjem celostnega pristopa, ki bo združeval politični dialog in vojaško podporo z razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomočjo. Vse to pa ob polnem spoštovanju človekovih pravic, je poudaril.

Mednarodna koalicija je bila vzpostavljena aprila kot odziv na prošnjo držav G5 Sahel, to so Burkina Faso, Čad, Mali, Mavretanija in Niger, za mobilizacijo mednarodnih partnerjev v celovit pristop za pomoč v regiji Sahel, ki je ena najrevnejših regij na svetu.

EU prosila Nato za pomoč pri nadzorovanju embarga na orožje za Libijo

Evropska unija je zvezo Nato prosila za pomoč pri misiji EU Irini, ki nadzoruje spoštovanja embarga na izvoz orožja v Libijo. Za potezo so se odločili, potem ko je Turčija preprečila nadzor ene od tovornih ladij. Višji predstavnik EU je dejal, da so stopili v stiku z Natom, da vidijo, ali se lahko dogovorijo glede sodelovanja z operacijo Varuh morja v vzhodnem Sredozemskem morju. V okviru Natove operacije dve ladji nadzorujeta Sredozemsko morje glede tovora in zaznavanja terorizma. Varuh morja je sicer nudil podporo pretekli operaciji EU Sophia med drugim z deljenjem informacij. Turki so v sredo dali grškim silam preko radijske povezave jasno vedeti, da je ladja, ki je plula pod zastavo Tanzanije, pod njihovo zaščito. Poveljnik evropske operacije Irini je nato preklical ukaz kontrole tovorne ladje Cirkin.