Za dogovor o odrmznitvi omenjenega sporazuma je glasovalo 25 članic, Nizozemski pa se je solidarno priključila tudi Belgija. Državi sta namreč prepričani, da mora Srbija najprej haaškemu sodišču izročiti Ratka Mladića, obtoženega vojnih zločinov med vojno v BiH-u. Visoki zunanjepolitični in varnostni predstavnik Unije Javier Solana je dejal, da je skoraj prepričan, da bo 27-erica na naslednjem sestanku zunanjih ministrov prihodnji mesec lahko dosegla dogovor o zbliževanju odnosov s Srbijo, vključno o trgovinskem sporazumu.

Tako odločitev sta Nizozemska in Belgija sprejeli kljub temu, da je pred tem glavni haaški tožilec Serge Bremmertz ocenil, da je srbska vlada naredila znaten napredek pri sodelovanju s Haagom. Na to se je nizozemski zunanji minister Maxime Verhagen odzval s spoznanjem, da iz teh besed ne more sklepati, da Beograd popolno sodeluje s sodiščem.

Izročitev Mladića je še posebej občutljiva tema za Nizozemsko, saj je bosanski Srb obtožen odgovornosti za poboj okoli 8.000 Muslimanov na območju Srebrenice leta 1995, zaradi česar se je morala zagovarjati tudi Nizozemska. Ta je imela namreč v tem času na območju Srebrenice nameščen svoj kontingent mirovnih enot.

Srbija nezadovoljna in razočarana
Vodja srbskih pogajalcev z EU-jem Božidar Djelić je ostro obsodil nizozemsko nasprotovanje uveljavitvi trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med Unijo in Srbijo. Hkrati je izrazil tudi razočaranje.

Sicer tudi večina evropskih zunanjih ministrov deli mnenje Djelića. Britanski zunanji minister David Miliband je potrdil, da bi se EU moral odzvati na precej izboljšano sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem, enako pa je potrdil tudi slovenski minister Dimitrij Rupel.

"To sicer danes ni bilo enotno mnenje, a prepričan sem, da se bomo k temu vrnili na naslednjem zasedanju sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, saj si veliko držav resnično želi, da bi ljudje v Srbiji, ki so volili za Evropo, videli roko prijateljstva iz EU," je pojasnil Miliband.

M. R.