Janša je spomnil, da je hrvaška pot v Unijo odvisna od izpolnitve "striktnih zahtev" posameznih pogajalskih poglavij. Ob tem je navedel težave številnih slovenskih državljanov, ki jim kljub večkratnim poskusom ni uspelo pridobiti nepremičnin na Hrvaškem, medtem ko lahko Hrvatje nemoteno kupujejo nepremičnine v Sloveniji.

"To je tisto, kar je ključen izziv za Hrvaško na tej poti, bistveno večji kot vprašanja meje, ki bodo z vstopom Hrvaške v EU dobila drugačno razsežnost, tudi če ne bodo popolnoma rešena," je povedal premier.

Zagreb na preizkušnji verodostojnosti
Po besedah Janše gre glede meje predvsem za vprašanje verodostojnosti, saj Hrvaška ni ratificirala podpisanih pogodb. Podobno kot se je zgodilo s sporazumom Drnovšek - Račan, se je zgodilo tudi pri vprašanju meje med Hrvaško in BiH-om. Oba primera potrjujeta, da ne gre za položaj, ko se državi ne bi mogli uskladiti, ampak za primer, ko po podpisu sporazuma v eni državi ta sporazum ni bil ratificiran.

"Gre za situacijo, ko sta se državi o meji že dogovorili, vladi sta podpisali sporazum, potem pa v eni državi ta sporazum ni bil ratificiran," pojasnjuje Janša dogodke okrog slovensko-hrvaške meje.

Tega tudi marsikateri politik v EU-ju ne razume, zato so njihove izjave kontradiktorne, je zatrdil premier. Kot primer je navedel pozive komisarja za širitev Ollija Rehna, naj državi odprta vprašanja rešita pred predsedovanjem Slovenije EU-ju, in izjave nekaterih evropskih politikov, ki načelno podpirajo arbitražo. Glede slednje je premier v pogovoru za Odmeve dejal, da ostaja kot možnost, vendar le za celotno mejo, nikakor pa ne samo za mejo na morju.

Spremembe strategije ne bo
Zadnjega poziva k rešitvi mejnega vprašanja med državama Janša ne opisuje kot stališče Unije kot celote, ampak za stališče posameznikov. Zato zadeva ni takšne razsežnosti, da bi morala Slovenija spreminjati strategijo v odnostu do Hrvaške, pravi premier.

C. R.