Zadržki Slovenije glede treh hrvaških poglavij so znani, saj gre za vprašanja, na katera opozarjamo že leta, je poudaril Milan Balažic.

S temi besedami se je uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva odzval na očitke hrvaškega zunanjega ministra Gordana Jandrokovića in njegovega švedskega kolega Carla Bildta, ki sta na pristopni konferenci zatrdila, da Slovenija ni pojasnila razlogov za zadržke pri treh poglavjih, ki jih Hrvaška zato danes ni mogla odpreti. Gre za ribištvo (13. poglavje), okolje (27. vprašanje) ter zunanjo, varnostno in obrambno politiko (32. vprašanje).

"Nikakor ne gre za vprašanje meje"
Kot pravi Balažic, sta poglavji 13 in 27 povezani z vprašanjem Sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (vprašanje ribolova) ter vprašanjem hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC). Pri poglavju o okolju je po njegovih besedah še vedno odprto vprašanje nekaterih hrvaških obveznosti glede Nuklearne elektrarne Krško, za katere Slovenija želi, da jih sosedi spoštujejo; pri poglavju o zunanji in varnostni politiki pa gre za vprašanje dobrososedstva.

Na vprašanje, ali je Hrvaška s temi pojasnili seznanjena, je Balažic odgovoril, da bi bilo čudno, če ne bi bila, saj naj bi te teme Slovenija odpirala že več let. Ponovil je še, da pri teh zadržkih nikakor ne gre za vprašanje meje, temveč za spoštovanje sporazumov. Iz MZZ-ja so ob tem sporočili še, da gre za tri težja vprašanja med državama, da pa ne gre za blokado, ker proces iskanja rešitve že poteka in naj bi bil kmalu v naslednjem letu.

Hrvaška in Turčija še korak bliže Evropski uniji
V Bruslju tik pred koncem švedskega predsedovanja Evropski uniji potekata pristopni konferenci Hrvaške in Turčije, ki bosta naredili še dodaten korak proti članstvu.

Hrvaška bo začasno zaprla poglavji o socialni politiki in zaposlovanju ter o svobodi opravljanja storitev in bo imela tako od skupno 28 odprtih poglavij začasno zaprtih 17 poglavij, Turčija pa bo na pristopni konferenci odprla poglavje o okolju. Države morajo za članstvo v Uniji zapreti 35 poglavij, Hrvaška pa 33, saj ji poglavij o institucijah in pravnem redu Evropske unije ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo.

To je tretja in zadnja pristopna konferenca Hrvaške in Evropske unije med švedskim predsedovanjem, med katerim bo kandidatka po popolnem zastoju med predhodnim, češkim predsedovanjem skupno odprla šest in začasno zaprla deset poglavij v pogajanjih z EU-jem. Preboj je omogočil dogovor o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, po katerem je Hrvaška oktobra odprla šest in začasno zaprla pet poglavij, pri katerih je imela Slovenija zadržke zaradi prejudiciranja meje. Novembra je začasno zaprla še tri poglavja.

"Ne gre za blokado, ampak za usklajevanje"
Hrvaška, kot rečeno, danes še ne bo odprla treh poglavij, pri katerih ima Slovenija vsebinske zadržke. Gre za poglavja ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je v nedeljo pojasnil, da tu ne gre za blokado zaradi prejudiciranja meje, ampak za proces usklajevanja teh vprašanj in vsebinske pomisleke, ki jih je treba razrešiti pred odprtjem poglavij. Odprtje teh treh poglavij Slovenija zadržuje od decembra lani.

Največja težava Hrvaške ostaja sodelovanje s haaškim sodiščem, saj naj bi ji celo grozilo, da zaradi tega naslednje leto ne bo mogla končati pogajanj z Unijo. Rešitev tega vprašanja je sicer potrebna za odprtje poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah, poleg tega in prej omenjenih treh poglavij pa ostaja še eno poglavje, ki ga Hrvaška ni odprla - poglavje o konkurenci, kamor spada tudi preoblikovanje hrvaških ladjedelnic.

Turčija napreduje veliko počasneje
Turčija, ki je pristopna pogajanja začela hkrati s Hrvaško, in sicer oktobra 2005, pa napreduje precej počasneje od Hrvaške, saj je do zdaj odprla le 11 poglavij. Glavna ovira je spor s Ciprom, zaradi katerega je EU konec leta 2006 zamrznil osem poglavij. Turčija je tako pred dnevi od EU-ja dobila resen opomin, naj uredi odnose s Ciprom. Sicer pa je poleg težav z reformami za njen počasen napredek krivo tudi nasprotovanje Francije in Nemčije njenemu polnopravnemu članstvu v EU-ju.

Ločenih konferenc obeh držav se udeležujeta tudi zunanja ministra obeh držav kandidatk, predsedujoči zunanji minister Carl Bildt in evropski komisar za širitev Olli Rehn. Po obeh pristopnih konferencah bo švedski zunanji minister Carl Bildt predstavil tudi zunanjepolitične dosežke predsedovanja Evropski uniji.