Podpredsednica komisije Margrethe Vestager predstavlja instrument za zagotavljanje solventnosti podjetjem. Foto: Reuters
Podpredsednica komisije Margrethe Vestager predstavlja instrument za zagotavljanje solventnosti podjetjem. Foto: Reuters

720 milijard evrov je številka, izračunana z upoštevanjem osnovnega scenarija gospodarske napovedi, ki za letos predvideva 7,4-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije.

V primeru črnega scenarija – če bo kriza daljša ali v primeru drugega vala – in 15,5-odstotnega skrčenja BDP-ja pa bi lahko potrebe narasle na 1200 milijard, ocenjuje Evropska komisija.

Za nov instrument za zagotavljanje plačilne sposobnosti podjetij – prek zasebnih vlagateljev in Evropske investicijske banke (EIB) – je v okviru novega 750-milijardnega svežnja za obnovo Evrope namenjenih 31 milijard evrov, ki naj bi spodbudili za 300 milijard likvidnostne pomoči.

Instrument naj bi bil na voljo še letos, pozno poleti ali na začetku jeseni, je povedala Vestagerjeva. Instrument v podporo solventnosti podjetij je poleg novega kohezijskega instrumenta React EU eden od tistih, ki naj bi bili delno financirani že v okviru zdajšnjega večletnega proračuna Unije.

Upravičena podjetja, ki imajo težave izključno zaradi pandemije

Predlog komisije: 750-milijardni sklad in 1100 milijard iz proračuna

Gre za podporo podjetjem, ki so sicer "zdrava", a so se znašla v likvidnostnih težavah zaradi omejitev med pandemijo koronavirusne bolezni 19. Nacionalnih ovojnic ni. Podpora podjetjem bo na voljo vsem članicam, vendar bodo prednost imele tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela. Tudi geografskih kvot ne bo, bodo pa določene nekatere omejitve, da bi preprečili pretirano koncentracijo pomoči na zgolj nekaterih območjih in le na peščico članic.

Instrument bo deloval prek jamstev EU-ja, ki bodo namenjena EIB-u za spodbujanje zasebnih naložb za dokapitalizacijo podjetij, ki imajo likvidnostne težave zaradi pandemije – ter ob upoštevanju ciljev zelene in digitalne tranzicije. Instrument sodi v drugi steber novega svežnja za okrevanje Evrope po pandemiji v skupni vrednosti 750 milijard evrov.

Poleg tega novega instrumenta je v okviru drugega stebra predvidena še krepitev evropskega naložbenega programa Invest EU na 15,3 milijarde evrov in instrument za strateške naložbe, ki naj bi z vložkom 15 milijard evrov spodbudil za 150 milijard evrov naložb.

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton (levo) in komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni predstavljata program Invest EU in sklad za strateške naložbe. Foto: Reuters
Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton (levo) in komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni predstavljata program Invest EU in sklad za strateške naložbe. Foto: Reuters

Kdo bo izbiral podjetja, upravičena do sredstev?
Instrument v podporo solventnosti sproža pomisleke glede izbire podjetij, ki bodo upravičena do pomoči. Komisija zatrjuje, da ne bo ona odločala o tem, temveč bo zgolj zagotovila jamstvo zasebnim vlagateljem, ki bodo dokapitalizirali podjetja.

Komisija poudarja, da sta vmes dve ravni – poleg zasebnih vlagateljev še EIB – in da bo ta pomoč delovala po vzoru t. i. Junckerjevega naložbenega načrta, posamezne primere bo preučil neodvisni naložbeni odbor.

750-milijardni sveženj za okrevanje temelji na treh stebrih: pomoči članicam pri reformah in naložbah, podpori pri zagotavljanju solventnosti zdravih podjetij in krepitvi programov, ki so se v pandemiji izkazali za bistvene.