Pusićeva je potrdila, da sta o tem vprašanju na vrhu držav EU-ja in Latinske Amerike v Santiagu de Chile govorila tudi premierja Zoran Milanović in Janez Janša. Dodala je, da bi bile priprave na ratifikacijo hrvaške pogodbe v Slovenije lahko končane do konca februarja. Pusićeva se bo ta teden v Bruslju sestala še z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem.
Države so se na vrhu sicer dogovorile za odprt in nediskriminatoren večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih. Ob tem so izpostavili še strateško partnerstvo za spodbujanje trajnostnega razvoja, ki temelji na tesnem mednarodnem sodelovanju.

"Odločno zavračamo vse prisilne ukrepe enostranske narave z zunajteritorialnim učinkom, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom in splošno sprejetimi pravili proste trgovine," so voditelji zapisali v izjavi, kjer so se zavezali tudi za oblikovanje nove mednarodne finančne arhitekture.

Bolj dejavno nad kriminalne združbe
Udeleženci vrha so podprli konkretna dejanja v podporo sodelovanju organov pregona "za zatiranje kriminalnih organizacij, vse ob polnem spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava". Pritrdili so univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, kot jih določa splošna deklaracija o človekovih pravicah, in izrazili podporo sklicu posebnega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov o globalnem problemu mamil.

Udeleženci si želijo strateškega zavezništva
V Santiagu de Chile so se zbrali predstavniki 60 držav, med njimi približno 45 šefov držav in vlad, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša. Članice Evropske unije in latinskoameriške države se redno srečujejo od leta 1999, tokratni vrh pa je prvi, odkar so konec leta 2011 oblikovali Skupnost karibskih in latinskoameriških držav (CELAC).

Janša je v Čilu že opravil prve neformalne pogovore s šefi držav in vlad, v svojem nagovoru zbranim pa bo izpostavil tudi pobudo za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev.

Večjo vlogo pri preprečevanju nasilja vidi v regijah, ki bi "morale biti motor zagotavljanja pravičnosti, razvoja, miru in varnosti. Dobiti bi morale večje možnosti in kapacitete za učinkovito nasprotovanje genocidu in drugim množičnim grozodejstvom. Zagotovijo lahko zanesljiv sistem zgodnjega obveščanja, prav tako pa lahko razvijejo legitimen in delujoč sistem preventive".