Foto: EPA Romunija je načrtovala, da bi v ponedeljek sklenili pogajanja med Evropsko komisijo, parlamentom EU-ja in ministrskim svetom EU-ja glede nove evropske direktive o avtorskih pravicah. Toda pogajanja so prekinili zaradi različnih stališč članic EU-ja.

Z začetkom novega leta je predsedovanje Evropskemu svetu prevzela Romunija. Eden izmed glavnih ciljev, ki si jih je Romunija zadala ob svojem predsedovanju, je bilo tudi sprejetje reforme evropske avtorske zakonodaje, s katero se Evropska unija (EU) ubada že nekaj let. Obstoječa evropska zakonodaja je namreč po mnenju bolj posvečenih v avtorskem pravu že precej zastarela.

Evropski poslanci so svoj predlog direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu sprejeli v prvi polovici lanskega septembra z nekaj manj kot dvotretjinsko večino. Ob sprejemanju besedila predloga direktive so poslanci vložili kar okoli 200 dopolnil na prvotni predlog, ki ga je pripravil odbor za pravosodje JURI. Toda v parlamentarnem predlogu, ki je bil namenjen za trilateralna pogajanja EU-parlamenta s Svetom EU-ja in Evropsko komisijo o končnem besedilu direktive, sta ostala za številne precej sporna predloga 11. in 13. člena direktive.

11. člen založnikom medijskih publikacij (npr. izdajateljem) daje pravico, da zaračunavajo nadomestilo za vsakršno rabo njihovih vsebin (denimo platformi Google News), čeprav gre zgolj za odlomek z objavo povezave do vira. 13. člen pa spletnim platformam, ki imajo veliko uporabniških podatkov (slik, video- in avdioposnetkov …), nalaga nadzor in filtriranje vsega delovanja in preverjanje vseh naloženih vsebin, ali morda ne kršijo avtorskih pravic.

Parlamentarni predlog omenjene direktive z omenjenima členoma, podprla ga je tudi večina slovenskih evropskih poslancev z izjemo Tanje Fajon in Igorja Šoltesa (Milan Zver ni glasoval), je bil očitno sprejemljiv za večino evropskih poslancev, nasprotno pa meni več kot tretjina držav članic EU-ja.

Romunija je načrtovala, da bi v ponedeljek sklenili pogajanja med Evropsko komisijo, parlamentom EU-ja in ministrskim svetom EU-ja glede omenjene direktive. Po predvidenem sporedu pa bi bila končna različica nove evropske avtorske zakonodaje sprejeta marca ali aprila po potrditvah držav članic in Evropskega parlamenta. Vendar je, kot je v soboto poročal portal Politico.eu, Romunija preklicala ponedeljkovo srečanje.

Evropska poslanka iz vrst Piratov, ki so del evropskih Zelenih, Julia Reda, sicer največja kritičarka parlamentarnega predloga avtorske zakonodaje, je na svoji spletni strani zapisala, da je vzrok za odpoved končnega usklajevanja omenjene direktive v tem, da se nacionalne vlade niso dogovorile o skupnem stališču do najspornejših 11. in 13. člena direktive.

Enajsterica, ki je bila proti

"11 držav je glasovalo proti kompromisnemu besedilu, ki ga je predlagalo romunsko predsedovanje Sveta Evrope ta teden. Nemčija, Belgija, Nizozemska, Finska in Slovenija so nasprotovale prejšnji različici direktive, pa tudi Italija, Poljska, Švedska, Hrvaška, Luksemburg in Portugalska. Razen Portugalske in Hrvaške so vlade omenjenih držav že do zdaj menile, da člen 11 oziroma člen 13 ne zadostujeta za zaščito pravic uporabnikov. Hkrati pa tudi nekatere interesne skupine imetnikov avtorskih pravic, ki bi pridobile koristi na račun nove direktive, nasprotujejo 13. členu," je zapisala Reda.

"Ta presenetljiv preobrat dogodkov ne pomeni konca t. i. davka na povezave ali cenzorskih strojev, vendar pa je sprejetje direktive o avtorskih pravicah pred evropskimi volitvami manj verjetno. Romunsko predsedstvo bo sicer imelo priložnost, da pripravi novo besedilo predloga direktive in poskusi najti potrebno večino, vendar pa bo z nasprotovanjem na obeh straneh to resnično težka naloga," je še navedla in dodala, da izid glasovanja držav članic kaže ne to, da je lahko pozornost javnosti pri reformi avtorskih pravic učinkovita: "Ohranjanje pritiska v prihodnjih tednih bo pomembnejše kot kdaj koli prej, da se zagotovi, da bodo zavrnjeni najnevarnejši deli novega predloga direktive o avtorskih pravicah."

Različni pogledi na predlagane ukrepe

Časnik Financial Times, ki se sklicuje na zaupno diplomatsko sporočilo s sestanka, razkriva, da je Nemčija zahtevala, da se pri 13. členu mala in srednje velika podjetja s prometom pod 20 milijonov evrov izvzamejo iz obveznosti uvedbe filtriranja naloženih vsebin. Francija pa naj bi ostro nasprotovala predlogu oprostitev.

Predstavniki članic EU-ja pa naj bi imeli težave tudi pri 11. členu predloga direktiva, saj se niso mogli dogovoriti, ali naj se "sorodna pravica" uporablja le za majhne odlomke člankov ali pa zgolj za posamične besede.

Različni pogledi ustvarjalcev

Predlog reforme avtorskega prava v EU-ju je sprva vzpostavil dva tabora, ki sta bila s svojimi pogledi, vsaj kar zadeva omenjena sporna dva člena, daleč narazen. Zagovorniki svoboščin na medmrežju so opozarjali pred uvedbo cenzorskih filtrov, ki jih nekatere največje spletne platforme že uporabljajo, in t. i. davkom na spletne povezave, ki naj bi otežil izmenjavo spletnih povezav (spletne povezave t. i. hiperpovezave naj bi bile sicer izključene iz direktive).

Predstavniki imetnikov avtorskih pravic, tudi sorodne slovenske organizacije, pa so precej energično zagovarjale predlog direktive, saj kot je septembra povedal Luka Novak iz Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranje – SAZOR, "direktive seveda ne podpiramo brez pridržkov, saj ni optimalna, gre pa vsekakor za poskus neke regulacije interneta" in zato „ker od leta 2001 ni bilo nobene direktive, ki bi uredila avtorsko pravo glede na sodobne tehnologije oziroma internet“.

Vendar so se od sprejetja predloga direktive o avtorskih pravicah Evropskega parlamenta spremenila mnenja tudi v nekaterih največjih evropskih avdiovizualnih združenjih in pri imetnikih avtorskih pravic. Tako so na začetku decembra in ponovno prejšnji teden pozvali pogajalce, ki so ustvarjali novo direktivo, naj zavrnejo predlog 13. člena.

Med tistimi, ki so se premislili, so bile med drugim najmočnejše tri nogometne lige (angleška Premier League, nemška Bundesliga, španska La Liga), italijansko nacionalno združenje avdiovizualne industrije ANICA, združenje evropskih komercialnih televizij ACT, nemško združenje komercialnih televizij Vaunet, španska medijska skupina Mediapro ...

Čakajoč odločitev sodišča EU-ja

V pozivu navajajo, da bi lahko zadeva, ki je trenutno v pristojnosti Sodišča EU-ja, ustvarila "boljši dogovor“ kot predlog reforme avtorskih pravic. Zdajšnji predlog 13. člena pa bi lahko povzročil več škode kot koristi za njihovo industrijo, saj bi lahko še okrepil položaj glavnih ponudnikov storitev za izmenjavo spletnih vsebin.

Imetniki pravic ob tem navajajo nerešen sodni primer v Nemčiji, v katerem se skuša dokazati, da je platforma YouTube odgovorna za prenos videoposnetkov svojih uporabnikov. Nemško zvezno sodišče je lansko poletje Sodišču EU-ja predložilo več vprašanj, povezanih z odgovornostjo, in imetniki pravic upajo, da bodo ugotovitve v njihovo korist.

Razkol zaradi 13. člena

S tem se je nekako porušila enotnost imetnikov avtorskih pravic po EU-ju, saj nekateri še vedno zagovarjajo sprejetje 13. člena, predvsem glasbena industrija.

"YouTube plačuje za licence veliko manj kot druge pretočne platforme, vendar ponuja več vsebin in ima več uporabnikov kot uporabniki Spotifya in Apple Musica. Zato je 13. člen pomemben za ustvarjalce," je denimo na začetku leta na Twitterju zapisalo vodilno britansko kolektivno združenje PRS for Music, ki združuje več kot 130 tisoč avtorjev besedil, skladateljev, glasbenih založnikov ...

Prvotni predlog spornega 13. člena direktive, kot so si ga zamislili v evropskem parlamentu. Foto: MMC RTV SLO