Tudi predsednik hrvaškega sabora Luka Bebić je za petek sklical sejo hrvaškega parlamenta, na kateri bodo poslanci razpravljali samo o eni točki - predlogu odločitve o sprejetju sporazuma in spremljevalne skupne izjave slovenskega in hrvaškega premierja o urejanju spora državama, kot je to predlagal evropski komisar za širitev Olli Rehn.
Ta je še poudaril, da je zadnji Rehnov predlog o rešitvi slovensko-hrvaških pogajanj le osnutek nekega dokumenta in nikakor dokončno besedilo sporazuma.
"Rehnov predlog ni ultimat, ki bi kogar koli stiskal v kot, ampak od nas terja dodatne izboljšave, dodatne varovalke, na podlagi katerih bo komisar Rehn nato pripravil končno različico dokumenta. Cilj je pripraviti dober, sprejemljiv kompromis, ki ga bodo lahko potrdili tako slovenska kot tudi hrvaška vlada in parlament," je dejal Balažic in dodal, da mejna pogajanja s Hrvaško niso pri koncu, "saj lahko Slovenija zavrne kateri koli predlog, za katerega meni, da ji škoduje".
Balažic: Dokument mora biti sprejemljiv za obe strani
Glede očitkov, da zadnji Rehnov predlog odraža neuspeh slovenske in uspeh hrvaške diplomacije, je Balažic poudaril, da smo šele sredi procesa: "Če so bili nekateri predlogi ... morda sprejemljiv za slovensko stran, je morda ta, ki je trenutno na mizi, sprejemljivejši za hrvaško stran, vsaj taki so prvi vtisi, in je treba predlog dokumenta uravnotežiti do te mere, da bo na koncu sprejemljiv za obe strani, da bo torej win-win pozicija."
Poudaril je, da Slovenija Rehnove pobude "ne zavrača in jo načelno sprejema", vendar pa je previdna, saj so v njej nekatere "konstruktivne dvoumnosti", ki jih je potrebno razčistiti, zato da bi lahko pogajanja uspešno pripeljali do zaključka in da ne bi imela nobena od strani kasneje občutka, da je karkoli izgubila.
Ob tem je tudi poudaril, da so kakršnekoli "velike besede", "histerija", "dramatizacija" in "pesimizem" nepotrebni ter da lahko Slovenija "mirno, samozavestno, racionalno in potrpežljivo" gradi svoje pogajalske pozicije. Kot je dejal, tudi računajo na treznost, razumnost in državotvornost vseh političnih subjektov v Sloveniji v tem občutljivem trenutku.
Pojava dokumentov v javnosti ni želel potrditi
Kot je še dejal, prihajanje zaupnih dokumentov v javnost ni dobro, saj to ovira tiho diplomacijo in racionalna pogajanja ter oži manevrski prostor za pogajanja. Vendarle pa Balažic upa, da razkritje teh dokumentov ne bo vplivalo na pogajalske možnosti Slovenije v Bruslju.
K. Š.
Tudi predsednik hrvaškega sabora Luka Bebić je za petek sklical sejo hrvaškega parlamenta, na kateri bodo poslanci razpravljali samo o eni točki - predlogu odločitve o sprejetju sporazuma in spremljevalne skupne izjave slovenskega in hrvaškega premierja o urejanju spora državama, kot je to predlagal evropski komisar za širitev Olli Rehn.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje