Rimska izjava se začne z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene zveze, ki je vstala iz pepela prve in druge svetovne vojne. Sedemindvajseterica – v Rimu ni bilo britanske premierke – je v izjavi, v kateri izstop Velike Britanije ni izrecno omenjen, poudarila, da se spopada z izzivi brez primere: regionalnimi konflikti, terorizmom, migracijskimi pritiski, protekcionizmom ter socialnimi in gospodarskimi neenakostmi.

Kot je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec, je bilo lahko od rimske izjave ob obletnici Unije pričakovati zavezo, da bodo članice ostale skupaj, da bodo korakale v isto smer, čeprav z različnimi hitrostmi, ko bo to potrebno.

Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo Unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa ta koncept vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.

Kompromis je ohlapen zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti "delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isto smer". Ob tem zatrjujejo, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želeli pridružiti pozneje.

Pri obrambi naj bi se EU še naprej naslanjal na zvezo Nato, Evropa pa naj bi še naprej spoštovala raznolikost socialnih sistemov.

Kljub resnosti položaja v strahu pred vzponom evroskepticizma v ključnih članicah, v Franciji, Nemčiji in Italiji, ni pričakovati zelo oprijemljive vizije za naprej, temveč zlasti sporočilo enotnosti.

Cerar: Ne sme prevladati strah
Slovenski premier Miro Cerar je po podpisu izjave dejal, da rimska izjava verjetno ni dovolj ambiciozna, je pa izraz realnosti. Po njegovih besedah se voditelji z izjavo zavezujejo, da bodo iskali odgovore na izzive tega časa, a da v Evropi kljub njim ne sme prevladati strah pred populizmom in protekcionizmom.

Rimska izjava izraža zavedanje, da je Evropa v 60 letih postala zgodba o uspehu, saj še nikoli v zgodovini ni bilo toliko svoboščin, pravic in demokracije, še nikoli nismo živeli brez meja in predvsem v miru, je dejal Cerar. Obenem pa izjava izraža zavedanje, da je EU na pomembni prelomnici – ali bo šel naprej ali pa ga ne bo več. To zavedanje je vse močnejše, kar daje upanje, da bomo skupaj iskali pot za bolj čvrsto in povezano Unijo 27 članic, je poudaril premier.

Cerar je še dejal, da je Slovenija med najbolj integriranimi državami. Je članica območja evra in schengenskega območja, poleg tega si prizadeva za vse tiste skupne vrednote in prakse, ki povezujejo najbolj povezane članice, je dodal premier. "Naša ambicija je ostati trdno zasidrani v medsebojno najbolj povezanem delu evropske integracije," sporoča slovensko ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ).

MZZ še sporoča, da se lahko posamezne države z izzivi, kot so prihod prebežnikov, socialne in ekonomske razlike, terorizem ter številni regionalni konflikti in velika nestabilnost v soseščini, spopadejo "le trdno povezane, v duhu solidarnosti in lojalnega sodelovanja."

Pozivi k reformam
Ob tem se pojavljajo številni pozivi k reformirani Evropi, pozivi k spremembam, k vrnitvi k človeku kot osrednji vrednoti, k Evropi s pravico do dela in posameznikovega dostojanstva. To bodo že v času osrednje prireditve na Kapitolu po rimskih ulicah zahtevali nevladniki, pripadniki nekaterih levosredinskih političnih strank, nestrankarski federalisti in sindikalisti. Na t. i. Pohodu za Evropo naj bi se zbralo okoli deset tisoč ljudi.

Demonstracije za EU in proti EU-ju
V Rimu so ob robu proslave potekale tudi demonstracije zagovornikov in nasprotnikov Evropske unije. Skupno so organizirali šest shodov oziroma protestov, ki se jih je udeležilo okoli 25.000 ljudi. Varnost je okrepljena, v mestu je zaprtih za javnost več območij, tudi številne turistične znamenitosti.