Laura Codruta Kövesi slovi kot ostra borka proti korupciji, ki prežema Romunijo. Foto: Reuters

45-letna tožilka Laura Codruta Kövesi uživa velik ugled, ki si ga je pridobila s svojim neustrašnim in ostrim bojem proti korupciji v eni najbolj skorumpiranih članic EU-ja.

Kot vodja Nacionalnega protikorupcijskega direktorata (DNA) je Codruta Kövesijeva preganjala premierje, zdajšnje in nekdanje ministre, župane in poslance. Vse do julija lani, ko je bila na ukaz pravosodnega ministra Tudorela Toaderja razrešena.

Ta teden je Toader za romunsko spletno stran Stiripesurse povedal, da se EU ne zaveda "zlorab, ki jih je zagrešila Laura Codruta Kövesi", ko je vodila DNA, in napovedal, da bo kolegom pravosodnim ministrom v članicah EU-ja poslal razloge za njeno razrešitev.

Novembra lani je Evropska komisija Romunijo posvarila, da se stanje glede korupcije v državi samo še slabša, pri tem pa poudarila prav pritiske na DNA. Nekateri evropski diplomati menijo, da bi moral EU Romuniji naložiti sankcije, če bo vlada potrdila predloge amnestij za politike, obsojene zaradi korupcije.

Zaradi vladne korupcije so se Romuni lani podali na ulice v največjem številu po padcu komunizma. Foto: Reuters

Najboljša izbira

Funkcionarjem Evropske komisije se je zdela Codruta Kövesijeva najboljša izbira za vodenje nove EU-agencije in so jo postavili pred francoskega in pred nemškega kandidata. Namen nove agencije je spopadanje s čezmejnim davčnim kriminalom in finančnimi prevarami pri proračunu EU-ja.

V intervjuju za Guardian leta 2015 je Codruta Kövesijeva dejala, da jih skuša romunska vlada nenehno ovirati pri delu in jim omejuje možnosti in orodja pri njihovih preiskavah. Pod vodstvom Codruta Kövesijeve je DNA-ju zaradi zlorabe položaja uspelo zagotoviti obsodbo najmogočnejšega politika v državi, Liviuja Dragnee. Dragnea je vodja Socialdemokratske stranke, ki trenutno vlada Romuniji z desnosredinskimi liberalci, velja pa za vodilnega v prizadevanjih po spremembi zakonov o korupciji.

Vladni poskusi dekriminalizacije korupcije so privedli do nekaterih največjih pouličnih protestov v Romuniji po padcu komunizma, zaskrbljen je tudi Bruselj. Romunija, trenutno predsedujoča EU-ju, sicer ne more vložiti veta, ko gre za imenovanje javnega tožilca EU-ja, ga pa mora potrditi večina članic EU-ja in Evropski parlament.