Romunija ima polpredsedniški sistem. Tako jo na zasedanjih voditeljev članic Unije zastopa predsednik. Foto: Reuters

V Bukarešti ob začetku polletnega predsedovanja Svetu EU-ja še vedno močno odmevajo besede predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je konec decembra v pogovoru za nemški tednik Welt am Sonntag podvomil o politični pripravljenosti Romunije na to nalogo zaradi notranjepolitične razklanosti.

Romunija ima socialdemokratsko vlado pod vodstvom premierke Viorice Dancila, ki Bruslju očita, da Romunije ne obravnava pošteno, ker je vzhodnoevropska država, in desnosredinskega predsednika Klausa Iohannisa, ki romunsko vlado javno kritizira, da ni pripravljena na predsedovanje.

Predsednik Iohannis javno kritizira vlado, češ da ni pripravljena na predsedovanje Uniji. Foto: Reuters

Romunski minister za evropske zadeve George Ciamba je v Bukarešti v pogovoru s skupino dopisnikov iz Bruslja medtem spet zatrdil, da je Romunija na predsedovanje pripravljena tako tehnično kot politično, ter poudaril, da je treba Junckerjeve besede razumeti kot izjavo o političnem življenju, da notranjepolitični boji obstajajo tudi v drugih članicah Unije in da so v kontekstu evropskih volitev nekaj popolnoma naravnega. Romunsko predsedstvo pa bi bilo treba po njegovih besedah ocenjevati glede na to, kako dobro bo opravljalo vlogo poštenega posrednika v evropskem procesu odločanja.

Tudi okoljska ministrica in podpredsednica vlade iz liberalne koalicijske stranke Gratiela Gavrilescu je v povezavi z notranjepolitičnimi trenji izpostavila, da se takšne stvari dogajajo v vseh državah, ne samo v Romuniji.

V Bukarešti tudi odločno zavračajo kritike, da država ni več tako proevropska, kot je včasih bila. "Romunija je ena najbolj proevropskih držav," je poudarila ministrica za evropske sklade Rovana Plumb. Kot v številnih državah je tudi v Romuniji politika živahna, a treba je razlikovati med politiko na splošno in konkretnimi sektorskimi politikami, je še poudarila.

Bruselj kritizira pravosodno reformo

Obdobje pred začetkom romunskega predsedovanja zaznamujejo tudi bruseljske kritike sporne pravosodne reforme, ki slabi protikorupcijska pravila in je poleti sprožila val protivladnih protestov. Reforma namreč številnim politikom, med katerimi je tudi vodja vladajočih socialdemokratov Liviu Dragnea, omogoča, da se izognejo sodnim postopkom zaradi obtožb korupcije.

Očitke so povzročile tudi navedbe o tem, da Dragnea na Sodišču EU-ja izpodbija poročilo evropskega protikorupcijskega urada Olaf o nezakonito pridobljenih evropskih sredstvih.

Evropska komisija je kritična do nekaterih romunskih politik na področju boja proti korupciji. Foto: Reuters

Zunanji minister Teodor Melescanu je v povezavi s primerom vodje romunskih socialdemokratov medtem v Bruslju večkrat poudaril, da je treba vsakogar obravnavati kot nedolžnega, dokler mu ni dokazana krivda.

Zatrdil je tudi, da je Romunija zelo zavezana vladavini prava in da je bistveno napredovala v boju proti korupciji. Priznal je, da je nekaj težav, a izpostavil, da je nedvomna prioriteta vlade zagotoviti državo, kjer spoštujejo vladavino prava in pravice državljanov, ter da vprašanje korupcije ni omejen samo na Romunijo.

Kako bo Romunija ravnala do Poljske, Madžarske?

Romunsko predsedstvo je tudi tarča kritik, da zaradi lastnih težav s korupcijo ne bo dovolj odločno nastopilo do Poljske in Madžarske v primeru očitkov glede kršitev načel vladavine prava. V odzivu na te očitke je zunanji minister odgovoril: "Nismo šef EU-ja." Romunija ne more sama odločati, za ukrepanje je potrebna zadostna večina članic, je spomnil.