Pritožbo so v skupnem pismu poslale štiri države višegrajske skupine (Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska), Slovenija, Bolgarija in Litva.

Kot je sporočil slovaški minister za socialne zadeve Jan Rihter, bo avstrijska indeksacija otroških dodatkov zelo prizadela državljane držav višegrajske skupine – po njegovi oceni bo takih otrok 87.500. Namestnik češkega ministra za delo Petr Hurka pa je poudaril, da imajo Čehi "pravico do enakih pravic kot avstrijski državljani", saj je tudi njihov prispevek enak tistemu, ki ga dajejo Avstrijci.

Romunska ministrica za socialo Lio Olguta Vasilescu je že konec oktobra v pismu evropski komisarki za zaposlovanje Marianne Thyssen protestirala proti odločitvi avstrijske vlade. Pri enakih prispevkih morajo biti enake pravice, je zapisala.

Cerar: Slovenija bo počakala na mnenje Komisije
Avstrijski zakon o prilagoditvi otroškega dodatka za v tujini živeče otroke zaposlenih v Avstriji velja tudi za slovenske delavce v tej državi, kar pomeni, da bodo delavci migranti iz Slovenije poslej prejemali otroški dodatek glede na raven življenjskih stroškov v Sloveniji. Zunanji minister Miro Cerar, ki se je v začetku novembra na Dunaju sestal z avstrijsko kolegico Karin Kneissl, je takrat dejal, da to ni bila tema podrobnega pogovora z ministrico, je pa potrdil slovensko stališče, da če gre pri avstrijskem zakonu za diskriminacijo, naj o tem odloči Evropska komisija, ter da bo Slovenija počakala na njeno mnenje.

Evropska komisija je takoj po sprejetju avstrijskega zakona 24. oktobra napovedala, da bo preverila skladnost ukrepa z evropsko zakonodajo. Ob tem so v Bruslju v prvem odzivu opozorili, da evropski pravni red ne dovoljuje indeksacije in zagrozili s postopkom proti Avstriji. Indeksacija naj bi v Avstriji, ki v drugi polovici letošnjega leta predseduje EU-ju, začela veljati 1. januarja 2019.