"Bistvo tega primera je to, da bomo dobili precedenčno sodbo glede arhiva Unije, se pravi definiral se bo arhiv Unije. Današnjo obravnavo pa ocenjujem kot zelo pozitivno, ker so bila vprašanja sodišča izjemno naklonjena našim argumentom," je poudarila slovenska zastopnica Katja Rejec Longar v prvem odzivu za medije po obravnavi. Pri tem je še zlasti poudarila to, da je treba arhiv opredeljevati ozko in funkcionalno, da torej Evropska centralna banka (ECB) ne more na abstraktni ravni zatrjevati, da je bilo poseženo v njen arhiv, če ne izkaže konkretnih okoliščin, zakaj bi to poseglo v njeno delovanje. Po oceni Slovenije je široka razlaga privilegijev in imunitet v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU-ja, med katerimi je spoštovanje pravne države.

Sorodna novica Janša išče možnost za umik tožbe Evropske komisije zaradi Banke Slovenije

Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB-ja in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB-ja v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank. Enostransko ravnanje Slovenije pri zasegu dokumentov ECB-ja v nacionalni preiskavi po navedbah komisije pomeni kršitev nedotakljivosti arhivov ECB-ja, ki je zaščitena v protokolu 7 o privilegijih in imunitetah Unije k pogodbi o delovanju EU-ja. V skladu z zakonodajo EU-ja se privilegiji in imunitete na zahtevo nacionalnih organov lahko odpravijo, vendar se ta možnost v tem primeru ni uporabila, pojasnjuje komisija.

V obravnavi je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje, zakaj ni Slovenija prosila za odpravo privilegijev in imunitet. Rejec Longarjeva odgovarja, da niso iskali dokumentov ECB-ja, temveč izključno dokumente, ki so se nanašali na pristojnosti Banke Slovenije v nacionalnem svojstvu. "A tehnično je v današnji digitalni dobi nemogoče vzeti samo tri dokumente, logično je bilo, da so vzeli cel prenosnik," je ponazorila.

Domnevno kršenje lojalnega sodelovanja

Komisija izpostavlja tudi, da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB-jem o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4 pogodbe o EU-ju. Komisija, ki jo je na obravnavi zastopala Barbara Rous Demiri, poudarja, da njeni poskusi, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, niso bili uspešni.

Slovenija zavrača tudi ta očitek. Navedbe ECB-ja, da slovenska stran ni stopila v stik z njimi, po navedbah Rejec Longarjeve ne držijo. Slovenski tožilec ni pustil ECB-ju voditi preiskave, je bil pa v okviru tega vedno pripravljen sodelovati z ECB-jem, pripravljen je bil tudi na kompromise in težko se mu kar koli očita, je poudarila zastopnica.

Premierjevo pismo predsednici Evropske komisije

Čeprav je Slovenija doslej vse očitke zavračala, je deset dni pred obravnavo odjeknila novica, da je premier Janez Janša pisal predsednici komisije Ursuli von der Leyen in jo vprašal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi. Komisija na pismo po razpoložljivih informacijah za zdaj ni odgovorila.

Na vprašanje, ali je poravnava mogoča, je zastopnica Rejec Longarjeva danes dejala, da je ta vedno mogoča v smislu, da komisija reče, da je naredila napako in umakne tožbo, ni pa izvedljiva v smislu, ko bi slovenska stran priznala, da je zasegla arhiv Unije, ker so sodbe slovenskih sodišč opredelile zaseženo dokumentacijo, kot da ni arhiv Unije, in te sodbe sodišč zavezujejo slovenske organe.

V obravnavi danes niso govorili o možnosti umika tožbe, razen na eni točki, ko je zastopnik ECB-ja Aljoša Šega mimogrede omenil, da so priča predlogom za umik tožbe, a je nato te besede umaknil kot svojo napako.

Sodba bo predvidoma znana konec leta

Generalna pravobranilka Juliane Kokott je na koncu sporočila, da bo sklepne predloge predstavila 3. septembra. Ti sicer za sodišče niso zavezujoči. Na sodišču ne želijo napovedovati, kdaj bodo razglasili sodbo. Primerljivi primeri pa so v lanskem letu v povprečju trajali 19 mesecev od vložitve tožbe. Sodbo je tako mogoče pričakovati konec leta.

V srcu tožbe je hišna preiskava v Banki Slovenije, ki je poleti 2016 potekala v okviru kriminalistične preiskave sanacije slovenskih bank in v kateri so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada zasegli dokumentacijo in opremo.

Če bo tožba Komisije padla, potem lahko Slovenija uporablja to gradivo. Evropska komisija kar pogosto toži države članice, najpogosteje države na jugu, ki pogosteje kršijo pravo EU-ja. Pogosto so tožene Grčija, Španija, Portugalska, Španija. Velika razlika je, če gre za tožbo Komisije ali če gre za tožbe med državami članicami. Kadar država članica toži drugi državo članico, potem je tožba praviloma vedno neuspešna. Ko pa toži Komisija, je tožba zelo pogosto uspešna, kajti EK se praviloma odloči za tožbo, ko misli, da ima pravne argumenta na svoji strani. To pa ne pomeni, da Komisija včasih tožbe ne izgubi v postopku.

"Tožbe Komisije so zelo pogosto uspešne"

Dogajanje na Sodišče EU-ja je v Odmevih komentirala nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije Verica Trstenjak. "Evropska komisija kar pogosto toži države članice, najpogosteje države na jugu, ki pogosteje kršijo pravo EU-ja. Pogosto so tožene Grčija, Španija, Portugalska, Španija," je naštela Trstenjakova in poudarila, da je velika razlika, ali gre za tožbo Komisije ali tožbe med državami članicami.

"Kadar država članica toži drugi državo članico, potem je tožba praviloma vedno neuspešna, ko pa toži Komisija, je tožba zelo pogosto uspešna," je dejala Trstenjakova in razložila, da se Evropska komisija za tožbo praviloma odloči le, ko misli, da ima pravne argumente na svoji strani. "To pa ne pomeni, da Komisija včasih tožbe ne izgubi v postopku," je dejala Trstenjakova.

Povedala je tudi, da se bo interpretacija sodišča EU-ja vrtela okrog tega, ali gre za arhive Banke Slovenije. "Gre za gradiva, ki so bila zasežena v Sloveniji, in te razlage še ni. Gre za razne zapisnike, druga gradiva in elektronska sporočila. Ne gre za klasične arhive, kot si jih predstavljamo, zato je to treba pojasniti. In to bo potem veljalo za vse države članice in za ECB v bodoče, ne glede na to, kakšen bo izid tega postopka," je povedala Verica Trstenjak.