S 3.700 vojaki iz 14 držav do zdaj največja mirovna misija Evropske unije zunaj Evrope ima tri cilje: pred nasiljem zaščititi civilno prebivalstvo, predvsem begunce in razseljence, z zagotavljanjem varnosti poskrbeti za nemoteno oskrbo s humanitarno pomočjo in varovati osebje ZN-a.

Misija EUFOR-ja je del širših naporov za končanje humanitarne krize v Darfurju in konflikta, zaradi katerega je od začetka pred petimi leti umrlo več kot 200.000 ljudi, medtem ko je moralo okoli dva in pol milijona ljudi zapustiti svoje domove in si zatočišče poiskati v begunskih taboriščih na zahodu Sudana in tudi prek meje v Čadu, kjer so odvisni od humanitarne pomoči ter ob tem še vedno izpostavljeni nasilju. Prav skrb za okoli pol milijona beguncev na čadski strani meje je glavna naloga misije.

Slovenci na izvidniške naloge
V misiji bo sodelovalo 15 slovenskih vojakov, ki so že opravili usposabljanje. Glavnina kontingenta se bo v Čad predvidoma odpravila aprila, ko naj bi bili izpolnjeni potrebni pogoji za izvedbo operacije.

Na Slovenski vojski so za MMC povedali, da gre večinoma za pripadnike enote za specialno delovanje, ki bodo v območju odgovornosti v Čadu izvajali predvsem izvidniške naloge, s katerimi bodo zagotavljali informacije in podatke za izvedbo humanitarne dejavnosti misije.

Za koordinacijo nalog slovenskega kontingenta bo v Parizu skrbel en slovenski častnik, medtem ko bo drugi v poveljstvu operacije v Čadu neposredno odgovoren za izvajanje nalog.

Številni zapleti ovirajo misijo
Misijo že od začetka spremljajo zapleti. Potem ko se je zaradi počasnega odziva evropskih držav njeno oblikovanje zavleklo in je bila napotitev prestavljena, je bila v začetku februarja le prižgana zelena luč. A optimizem ni trajal dolgo, saj so vmes posegli čadski uporniki z napadom na prestolnico in neuspešnim poskusom strmoglavljenja predsednika, kar je znova ustavilo proces napotitve, ki so jo nato na novo zagnali konec februarja, ko so se razmere nekoliko umirile.

Bo eno leto dovolj?
Po besedah vodje misije irskega generala Pata Nasha gre pri operaciji za "logistični Everest" in uspeh bo dosežen, ko se bodo lahko begunci varno vrnili na svoje domove. Za to bo verjetno treba več kot le leto dni in 120 milijonov evrov, kolikor je potrebnih za mandat in stroške misije, saj bo kot Nemčija veliko nemirno in nestabilno ozemlje ob tromeji med Čadom, Srednjeafriško republiko Sudanom pokrivalo nekaj tisoč vojakov.

Hrbtenico bodo z več kot dva tisoč pripadniki sestavljali Francozi, ki bodo prispevali tudi deset helikopterjev in nekaj transportnih letal ter zagotavljali logistično podporo, pri čemer se bodo zanesli na svojo stalno vojaško prisotnost v Čadu.

Sporna vloga Francozov
Prav tako močna francoska udeležba v misiji je za mnoge sporna in dvomijo o zagotovilih, da bodo evropski vojaki delovali nevtralno in se ne bodo vpletali v notranje obračune med vladnimi silami in uporniki.

Čadski uporniki, ki se bojujejo proti Debyju, so misijo že označili za sovražno zaradi vodilne vloge francoske vojske in nekatere skupine so napovedale, da se ne bodo ustavljale pred napadi na misijo, če bo ta skušala preprečiti njihovo kampanjo za strmoglavljenje predsednika.

Poveljniki EUFOR-ja zatrjujejo, da se ne bodo vmešavali, razen, ko bodo ogrožena življenja beguncev in humanitarnih delavcev - v tem primeru jim mandat ZN-a dovoljuje uporabo "vseh potrebnih sredstev" za izpolnitev svoje naloge.

G. V.