Von der Leyen je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu tradicionalni letni govor začela z besedami Roberta Schumana, da Evropska unija "potrebuje dušo, ideal in voljo slediti temu idealu". "To smo v letu največje svetovne krize v stoletju dosegli. Znašli smo se tudi v najgloblji gospodarski in podnebni krizi in odločili smo se za ukrepanje. To smo storili skupaj, kot ena Evropa, na to smo lahko ponosni," je dejala.

"To ne sme postati pandemija necepljenih"

Njena prva tema je bila pandemija covida-19. "Ko sem stala tukaj pred 12 meseci, nisem vedela, kdaj in ali bomo imeli varna cepiva proti covidu-19. Danes je Evropska unija kljub vsem kritikam vodilna v svetu, več kot 70 odstotkov prebivalstva je cepljenega, poleg tega smo delili polovico proizvodnje s preostalim svetom. Več kot 700 milijonov odmerkov smo zagotovili Evropejcem. Zagotovili smo tudi 700 milijonov odmerkov preostalemu svetu, več kot 130 državam. Smo edina regija na svetu, ki je to storila. Pandemija je maraton, ne sprint. Uspelo nam je na evropski način. Ampak, čeprav lahko zaupamo v EU, ne moremo sedeti križem rok. Pospešiti moramo cepljenje po svetu."

Afriki 450 milijonov odmerkov

Opozorila je, da je bil manj kot en odstotek cepiv razdeljen med najrevnejše države, kar je označila za "največji geopolitični izziv današnjega časa". EU je zato milijardo evrov vložil v to, da bi pospešili proizvodnjo v Afriki. Tej celini je Bruselj že obljubil 250 milijonov odmerkov, do sredine prihodnje leta bo Evropska komisija dodala še dodatnih 200 milijonov odmerkov.

Opozorila je tudi na skrb vzbujajoče razlike med državami članicami glede precepljenosti. "Imamo še 1,5 milijarde dodatnih odmerkov – to je dovolj za nas in sosednje države. Storimo vse, da se ne bomo spopadali s pandemijo necepljenih."

Predlagala je vzpostavitev posebnega evropskega organa za spopadanje s prihodnjimi zdravstvenimi krizami, imenovanega Hera, in novo misijo za zdravstveno pripravljenost in odpornost za celotni EU, za kar naj bi Unija do leta 2027 zagotovila 50 milijonov evrov. "Na ta način bi lahko zagotovili, da noben virus ne bo spremenil lokalne epidemije v svetovno pandemijo," je dodala Ursula von der Leyen, ki se je zahvalila Evropskemu parlamentu za pomoč pri vzpostavljanju evropske zdravstvene unije.

"Vzpostaviti je treba evropski ekosistem proizvodnje čipov"

Ukrepanje proti podnebnim spremembam in digitalizacija ostajata prednostni nalogi tudi v prihodnje. "Nazadnje nam je oživitev evroobmočja vzela osem let. Zdaj pričakujemo, da bodo države na enaki ravni kot pred pandemijo že letos, nekatere pa prihodnje leto. Presegli smo tako Kitajsko kot ZDA v prvem četrtletju, a to je šele začetek. Nauki finančne krize opozarjajo na previdnost. Takrat je EU prehitro razglasil zmago nad krizo, te napake ne bomo ponovili," je dejala predsednica Komisije in opozorila na program #PrihodnjageneracijaEU. Napovedala je reševanje strukturnih težav v gospodarstvu, kot so reforma delovnega trga, vlaganje v tehnologijo 5G in digitalne veščine.

Ob tem je napovedala oživitev razprave o reformi proračunskih pravil in pozvala h konsenzu precej pred letom 2023.

Najmanj 20 odstotkov sredstev za digitalni razvoj, strategija za nego in dogovor o minimalnem davku za podjetja

Poudarila je tudi pomen notranjega trga EU, ki je gonila sila delovnih mest in konkurenčnosti in bo kmalu praznoval 30 let. "Digitalni razvoj je ključnega pomena. V programu PrihodnjageneracijaEU imamo 20-odstotni cilj za digitalni razvoj – ta cilj bomo celo presegli." Opozorila pa je na svetovno težavo pomanjkanja polprevodnikov, zato tovarne delujejo vse počasneje, EU pa je pri tem odvisen od azijskega trga. "Razmere moramo izboljšati, pripravili bomo nov akt o čipih. Vzpostaviti želimo evropski ekosistem proizvodnje čipov," je dejala predsednica Evropske komisije.

Pomembna se ji zdi tudi vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic, zato bo Komisija predlagala novo evropsko strategijo za nego, da bi vsi državljani lahko dobili najboljšo mogočo nego. Poudarila pa je, da gre pri socialni pravičnosti tudi za vprašanje davčne enakopravnosti. "Upravičeno je, da od podjetij pričakujemo prispevek, zato se bomo še naprej borili proti davčnim utajam in goljufijam. Predlagamo ciljni zakon za zagotovitev enakopravne družbe, želimo si zgodovinski dogovor o minimalnem davku za podjetja."

Program ALMA za nabiranje zaposlitvenih izkušenj mladih

Pohvalila je mlade za njihovo potrpežljivost in napovedala vzpostavitev novega programa ALMA, ki bo tistim, ki se ne izobražujejo in nimajo zaposlitve, omogočil, da si naberejo začasne delovne izkušnje v drugih državah. Predlagala je tudi, da bi bilo leto 2022 leto evropske mladine.

Najmanj 55-odstotno znižanje izpustov do leta 2030

Opozorila je na podnebne spremembe, za katere ni nobenega dvoma, da jih povzroča človek. "A prav zato lahko tudi kaj storimo. Če ima evropski zeleni dogovor dušo, je ta duša novi evropski 'bauhaus'. Želimo doseči najmanj 55-odstotno znižanje izpustov do leta 2030. Te cilje smo spremenili v zakonske obveze, smo prvo večje gospodarstvo, ki je predstavilo zakonodajo za to področje. Treba je dati ceno onesnaževanju. Predlagali smo nov socialni podnebni sklad, ki bi pomagal v primeru energetske revščine," je dejala. EU bo podvojil zunanje financiranje za biotsko raznovrstnost za najranljivešje države. Ob tem je opozorila, da Evropa tega boja ne more biti sama, ampak morajo vse države, predvsem največje, tudi prevzeti odgovornost. Ob tem je omenila predvsem Kitajsko in ZDA. Napovedala je, da bo EU predlagal dodatne štiri milijarde evrov za boj proti podnebnim spremembam do leta 2027, a opozorila, da morajo tudi partnerice, kot so ZDA, okrepiti svoja prizadevanja za dosego tega cilja.

Nov, stomilijonski sveženj pomoči za Afganistan

Nato se je dotaknila zunanje politike in razmer v Afganistanu. Zagotovila je, da je EU na strani afganistanskih državljanov, žensk, otrok, preganjanih novinarjev in aktivistov. "Moramo jih podpreti, pripeljati jih moramo na varno. Storiti moramo vse, da preprečimo humanitarno katastrofo. Povečali bomo človekoljubno pomoč za sto milijonov evrov, to bo del novega svežnja za pomoč za Afganistan," je napovedala in dodala, da bo moral Nato glede Afganistana odgovoriti na več vprašanj. Do konca leta je napovedala novo deklaracijo EU-Nato.

"Močno sporočilo Zahodnemu Balkanu, da smo zavezani širitvi EU-ja"

Von der Leyen se je zavzela za okrepitev obrambne avtonomije EU-ja. Po njenem prepričanju bi moral biti EU sposoben zagotavljati varnost, za kar pa da potrebujemo evropsko obrambno Unijo. V tem smislu bi bilo treba postaviti temelje za skupno odločanje, izboljšati interoperabilnost, potrebujemo pa tudi evropsko politiko za kibernetsko obrambo, je navedla.
Ključen proces pri tem bo strateški kompas, katerega cilj je okrepiti strateško avtonomijo Evrope.

Govorila je tudi o vzpostavljanju stabilnosti v sosedstvu in regijah ter napovedala, da bosta s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom med francoskim predsedovanjem Svetu EU sklicala konferenco o evropski obrambi. Opozorila je tudi na kibernetsko varnost, v tem smislu je treba razviti skupne standarde v okviru novega akta kibernetske odpornosti.

Posebej je poudarila pomen Zahodnega Balkana. Napovedala je, da bo do konca meseca odpotovala v to regijo, da pošlje ljudem znak, kako močno je zavezana širitvi. "Če vlagamo v prihodnost Balkana, vlagamo tudi v prihodnost EU-ja," je izjavila. Obljubila je tudi krepitev sodelovanja v drugih sosedstvih in napovedala novo generacijo partnerstev, zato so pripravili novo strategijo odnosov med Indijo, območjem Tihega oceana in EU-jem.

Prepoved za izdelke, ki so nastali s prisilnim delom

"Svetovna trgovina je dobra in potrebna, vendar ne sme potekati na račun dostojanstva in svobode ljudi. 25 milijonov ljudi mora prisilno delati, a tega ne smemo dopustiti. Zato bomo na evropskem trgu predlagali prepoved izdelkov, ki so bili izdelani s prisilnim delom, kajti Evrope ne smemo prodati za nobeno ceno," je še dejala.

Kritizirala je režim v Belorusiji in obljubila pomoč Litvi, Latviji in Estoniji ter ob tem opozorila na nujnost skupnih temeljev za upravljanje migracij. "Vzpostaviti je treba skupni migracijski in azilni sistem, ki bo uravnotežen in human. Vemo, da lahko dosežemo skupni imenovalec. Komisija pripravlja nov zakonodajni sveženj, mislim, da je res čas za evropsko politiko upravljanja migracij," je dejala. Ob tem pa je dodala: "Sprejeti moramo tiste, ki pridejo k nam po zakoniti poti in prispevajo k našemu gospodarstvu. Ne smemo zlorabiti migracij za razkol v družbi."

Vladavina prava: Najprej dialog, nato odločno ukrepanje

Ob koncu govora je spomnila na zavezanost k spoštovanju evropskih vrednot, odločitev evropskih sodišč in pomen vladavine prava. Opozorila je, da prihaja v nekaterih članicah glede tega do skrb vzbujajočih dogodkov. "Najprej bomo vzpostavili dialog, nato bomo odločno ukrepali. Neodvisno sodstvo jamči za spoštovanje zakonov. To velja za vse, to je duh EU-ja," je dodala in opozorila še na nedopustnost korupcije.

"Če branimo vrednote, branimo tudi svobodo. Do konca leta bomo podali zakon o preprečitvi nasilja nad ženskami. Svoboščina, ki daje glas drugim svoboščinam, pa je tudi svoboda medijev. Novinarji so tarča napadov, ker opravljajo svoje delo," je dejala in poudarila, da se je treba enotno upreti tistim, ki ovirajo svobodo medijev. Zato je napovedala, da bodo v prihodnjem letu predložili zakon o svobodi medijev, ter pozvala k ustavitvi groženj novinarjem.

Poslanci pozivali k prehodu od besed k dejanjem

EU potrebuje oprijemljiva dejanja, ne le lepih besed – to je eno glavnih sporočil evropskih poslancev iz različnih političnih skupin po govoru Ursule von der Leyen o stanju Unije. Poslanci so pozvali k dejanjem glede krize v Afganistanu, pandemije covida-19, socialne Evrope, vladavine prava in podnebnega ukrepanja.

Vodja največje politične skupine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber, je poudaril potrebo po učinkoviti skupni obrambni politiki, kar da potrjujejo razmere v Afganistanu. ZDA očitno ne bodo več igrale vloge svetovnega policaja, Rusija in Kitajska samo čakata, da zapolnita praznino, je opozoril.

V socialdemokratskih vrstah so pričakovano pozvali h krepitvi socialne razsežnosti evropskih politik. Vodja evropskih socialdemokratov (S & D) Iratxe Garcia Perez je izrecno pozdravila napoved predloga zakona za boj proti nasilju nad ženskami, ki ga je von der Leyen napovedala do konca leta.

Medtem ko se vodji največjih dveh političnih skupin v Evropskem parlamentu nista posebej vrednostno izrekala o govoru predsednice, je bil vodja liberalne Renew Dacian Ciolos kritičen zaradi pomanjkanja dejanj, še zlasti pri uporabi mehanizma o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in glede Afganistana.

Evropski zeleni so se pričakovano zavzeli za krepitev ambicij pri podnebnem ukrepanju. Sopredsedujoči skupini Philippe Lamberts je opozoril, da je verodostojnost evropskega zelenega dogovora na kocki.

V skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID) so von der Leynovi očitali orgijo trošenja denarja v okviru zelenega dogovora in okrevanja, medtem ko državljani po njihovem prepričanju želijo le, da jih EU pusti pri miru. Ljudi vodite v mrzlo in temno prihodnost, Evropa je bolnik, je ocenil predstavnik ID Jörg Meuthen.

Raffaele Fitto iz zmerno evroskeptične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) je poudaril, da potrebuje Unija namesto praznih gesel oprijemljiva dejanja. Opozoril je na vse večjo odvisnost EU-ja od tretjih držav pri pridobivanju strateških virov.

V evropski levici pa so pozvali k odpravi patentne zaščite cepiv proti covidu-19, tako da bodo ta dejansko na voljo vsem, tudi najrevnejšim. Deset najbogatejših Evropejcev je v času pandemije svojo neto vrednost povečalo za 180 milijard evrov, medtem ko vsak peti otrok v Evropi živi v revščini, je opozoril Martin Schirdewan.

Logar: Okrepiti je treba dušo EU-ja

V razpravi je nastopil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar v vlogi visokega predstavnika, ki v času slovenskega predsedovanja zastopa Svet EU-ja v odnosih z Evropskim parlamentom. Ponovil je besede von der Leynove, da je treba okrepiti dušo EU-ja, in zatrdil, da si slovensko predsedstvo vsekakor prizadeva za to.

Logar je ocenil, da so prednostne naloge slovenskega predsedstva skladne z vsebino predsedničinega govora. Govor je povzel s tremi besedami – skupaj odporna Evropa, kar je tudi geslo slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. Zatrdil je, da bo predsedstvo storilo vse za napredek pri vzpostavljanju novega organa za spoprijemanje s prihodnjimi zdravstvenimi krizami.