Ukrajinski premier Denis Šmigalj in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: Reuters
Ukrajinski premier Denis Šmigalj in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto: Reuters

Podrobnosti dogovora, o katerem so se države članice pogajale približno mesec in pol, niso navedli.

Kot poroča RTV-jev bruseljski dopisnik Igor Jurič, bi s tem denarjem, ki ga je letno slabe tri milijarde evrov, financirali predvsem nakup orožja za Ukrajino. Večina ruskega zadržanega premoženja je v rokah klirinške družbe v Belgiji in članice EU-ja od Belgije zahtevajo, naj ves pobrani davek od dobička nameni za financiranje pomoči Ukrajini, ne pa da ga del obdrži zase.

Belgijska vlada naj bi bila to pripravljena storiti z letom 2025, že zdaj pa trdi, da večino nameni za nakup orožja za Ukrajino in pomoč ukrajinskim beguncem.

Sorodna novica Rusija opozarja Nato, da bi bilo pošiljanje vojakov v Ukrajino "izjemno nevarno"

Evropska komisija in visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell sta sicer marca predlagala, da bi 90 odstotkov prihodkov od upravljanja ruskega premoženja namenili za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF).

Deset odstotkov bi medtem v okviru proračuna EU namenili za podporo ukrajinski obrambni industriji in povojni obnovi države.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogovor pozdravila. "Tega denarja ne bi mogli porabiti bolje, kot da z njim zagotovimo, da bosta Ukrajina in celotna Evropa varnejše mesto za življenje," je zapisala na omrežju X.

Iskanje načinov za oslabitev Rusije

Članice EU-ja pa še naprej iščejo načine, kako čim bolj prizadeti ekonomsko moč Rusije in kako del dobička iz premoženja, s katerim Rusija ne more upravljati, preusmeriti v finančno pomoč Ukrajini.

Do zdaj so članice sedemindvajseterice sprejele že 13 svežnjev gospodarskih sankcij proti Rusiji, ki pa prinašajo mešane rezultate. Med drugim je tako prepovedan skoraj ves uvoz zemeljskega plina in nafte ter diamantov iz Rusije, poroča Jurič.

Na mizi je že 14. sveženj sankcij, ki naj bi med drugim prinesel prepoved izvoza ruskega utekočinjenega plina iz evropskih pristanišč v druge države sveta. Ruski utekočinjeni plin namreč zdaj prihaja v EU, kjer se ga pretovori in pošlje naprej drugim državam.

Ukrep naj bi predvsem prizadel rafinerijo za utekočinjeni plin Džamal v severni Sibiriji. Poleg tega bi z novimi sankcijami evropskim podjetjem prepovedali vlaganja v nove ruske zmogljivosti za proizvodnjo utekočinjenega plina, s čimer bi se omejili zaslužki ruske države. Po predvidevanjih naj bi 14. sveženj sankcij sprejeli do junijskega zasedanja voditeljev držav.