Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Foto: EPA
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Foto: EPA

Čeprav spoštovanje pravne države v nekaterih državah članicah EU-ja še vedno vzbuja pomisleke, pa komisija v danes objavljenem četrtem letnem poročilu o vladavini prava ugotavlja napredek in reforme na tem področju. Navaja, da je bilo v celoti ali delno naslovljenih 65 odstotkov priporočil iz lanskega poročila. Hkrati opozarja, da v nekaterih državah članicah ostajajo nerešena sistemska vprašanja.

"Poročilo o vladavini prava ni le objava, je stalen dialog za boljše razumevanje drug drugega," je ob predstavitvi poročila v Bruslju dejala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost.

Sorodna novica Napredek Slovenije pri neodvisnosti sodstva in medijev, poziv k zaščiti novinarjev

"Pozitivno sporočilo letošnjega leta je, da je bil od leta 2022 dosežen napredek pri dveh tretjinah priporočil," je dejala. Napredek sicer poteka različno hitro, vendar pa so se izzivov lotili v vseh članicah EU-ja, je zatrdila. Po njenih besedah je na splošno mogoče opaziti "stabilizacijo stanja pravne države po vsem EU-ju, države članice pa so začele reforme", pri čemer v Bruslju niso opazili "večjega nazadovanja na nobenem področju spremljanja". Vendar razmere v več članicah še vedno vzbujajo pomisleke, je opozorila.

Na področju pravosodja poročilo ugotavlja, da so številne države napredovale pri pomembnih reformah za krepitev neodvisnosti sodstva. Komisija ugotavlja tudi napredek pri digitalizaciji pravosodnega sistema v številnih članicah, tudi v Sloveniji.

Več držav posodobilo protikorupcijske strategije

Za Poljsko, ki je bila že večkrat pod drobnogledom Evropske komisije zaradi spodkopavanja pravosodja, poročilo ugotavlja "določen napredek" v prizadevanjih, da bi tožilstvo postalo bolj neodvisno od vlade, pri čemer pa "funkciji ministra za pravosodje in generalnega državnega tožilca še vedno nista ločeni". Kljub temu v zvezi z neodvisnostjo pravosodja še naprej ostajajo "resni pomisleki".

Nekatere članice so izvedle reforme kazenskega prava za okrepitev boja proti korupciji. Več držav je posodobilo obstoječe protikorupcijske strategije in akcijske načrte ali pa to počnejo. Druge so sprejele ukrepe za okrepitev okvirov integritete.

Za Madžarsko, ki ji komisija očita pritiske na medije in civilno družbo ter zlorabe javnega denarja, poročilo navaja, da pomanjkanje zanesljivih evidenc preiskav obtožb o korupciji v povezavi z visokimi uradniki in njihovim neposrednim krogom ostaja resna skrb.

Na področju svobode in pluralizma medijev iz poročila izhaja, da so v preteklem letu nekatere članice sprejele zakonodajo za povečanje preglednosti lastništva medijev in okrepile določbe za povečanje neodvisnosti svojih regulativnih organov za medije.

Koncentracija novičarskih medijev sicer ostaja na ravni "visokega tveganja" po vsem EU-ju, navaja poročilo. Za Hrvaško, Ciper, Grčijo, Slovenijo in Malto ugotavlja "visoko tveganje", medtem ko za Bolgarijo, Poljsko, Romunijo in Madžarsko velja "zelo visoko tveganje".

Več držav članic je sprejelo ali okrepilo ukrepe za izboljšanje varnosti in delovnih pogojev novinarjev, še vedno pa vzbujajo skrb pomanjkanje preglednosti pri razdeljevanju državnih oglaševalskih sredstev, nasprotje interesov in dostop do javnih dokumentov.

Na področju zavor in ravnovesij pa Bruselj med drugim ugotavlja, da so članice še naprej izboljševale kakovost svojih zakonodajnih postopkov in v te postopke vključevale deležnike. V večini držav članic obstaja ugodno in spodbudno okolje za civilno družbo.