Drugi sestanek naj bi po časovnici sledil konec julija, tretji septembra, zadnji pa oktobra pred končno odločitvijo o schengenski širitvi. Foto: RTV SLO
Drugi sestanek naj bi po časovnici sledil konec julija, tretji septembra, zadnji pa oktobra pred končno odločitvijo o schengenski širitvi. Foto: RTV SLO
Dragutin Mate
Evropski notranji ministri o schengnu
Unijini obmejni stražarji

V Luksemburgu je ob predstavitvi časovnice ključnih mejnikov pridruževanja schengenskemu prostoru na zasedanju notranjih ministrov Unije še dodal, da mora vsaka država izpolnjevati merila. Poudaril je, da je Slovenija svoje delo opravila.

Redno spremljanje procesa pridruževanja schengenu je ključno za pravočasno odpravljanje težav. Tako naj bi zagotovili hkratno odpravo mej v vseh devetih kandidatkah. Časovni načrt rednih ministrskih srečanj predvideva, da bo prvi sestanek na Poljskem konec maja. Časovnica naj bi preprečila zagato, ki bi lahko nastala, če katera od kandidatk ne bi izpolnjevala vseh meril.

Druga težava pri širjenju schengena je politična - o širitvi se odloča s konsenzom, kar pomeni, da jo lahko vsaka članica EU-ja prepreči, tudi tiste, ki niso v tem območju.

Ali bo Unija o vstopu kandidatk v schengen odločala "v svežnju" ali glede na pripravljenost posamezne kandidatke, še ni jasno.

Obmejni stražarji proti prebežnikom
Notranji ministri EU-ja so na zasedanju podprli oblikovanje posebne enote obmejnih stražarjev, ki bi državam članicam pomagala ob nenadnem množičnem prihodu nezakonitih prebežnikov v Unijo. V enoti, ki bo na voljo evropski agenciji za sodelovanje na zunanjih mejah, bo 450 stražarjev. Agencija naj bi začela delovati konec leta.

Španija, Italija in Malta, kamor prispe največ nezakonitih pribežnikov, so pozvale članice k še večji solidarnosti pri reševanju te problematike.

Evropski notranji ministri o schengnu
Unijini obmejni stražarji