Po prepričanju ministrstva za delo naj pritok delavcev iz Romunije in Bolgarije ne bi ogrozilo slovenskega trga dela. Foto: European Community
Po prepričanju ministrstva za delo naj pritok delavcev iz Romunije in Bolgarije ne bi ogrozilo slovenskega trga dela. Foto: European Community
Predstavitev evrov
Bodo z novo valuto k nam prišli tudi novi delavci z Vzhoda? Foto: EPA

Zaposlovanje delavcev iz obeh novink naj po oceni ministrstva za delo ne bi ogrožalo slovenskega trga dela, Slovenija pa naj bi z napovedanim ukrepom tudi potrdila dozdajšnja prizadevanja za prost pretok ljudi znotraj EU-ja. Ministrstvo v gradivu, ki so ga pripravili za petkovo obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu, opozarja, da mora Slovenija o svojih ukrepih obvestiti Evropsko komisijo že pred 1. januarjem 2007.

Članice se odločajo svobodno - in zelo različno
Pristopna pogodba z Romunijo in Bolgarijo določa možnost prehodnega obdobja na področju prostega gibanja delovne sile. Vsaka članica se svobodno odloča, ali bo sprostila dostop do svojega trga dela takoj ali pa bo najprej uvedla prehodno obdobje.

Glede uveljavljanja prehodnega obdobja za delavce iz Bolgarije in Romunije so stališča članic Unije in Evropskega gospodarskega prostora različna. Večina novink iz zadnje širitve se nagiba bolj k odprtju svojega trga dela, medtem ko pa se države stare petnajsterice, kjer je v veljavi še prehodno obdobje za osem novih članic (tudi za Slovenijo), odločajo za uvedbo prehodnega obdobja tudi za Bolgarijo in Romunijo. Omejitve so že napovedale Avstrija, Danska, Nemčija, Irska, Velika Britanija in Islandija, svoj trg dela pa naj bi odprle Finska, Estonija, Poljska, Slovaška, Češka in Litva.

Le manjšina tujih delavcev iz Unije
V Sloveniji je konec oktobra delalo 53.841 tujcev, od tega 3.552 državljanov EU-ja in 50.289 državljanov drugih držav, med katerimi so prevladovali delavci iz držav nekdanje Jugoslavije. Storitve je oktobra opravljalo 13 Bolgarov in 12 Romunov, zaposlenih pa je bilo 112 Bolgarov in 126 Romunov.