"Razpravljali smo o specifični rešitvi spora o imenu, ki bi lahko bila sprejemljiva za obe strani, a v naših državah moramo imeti še nadaljnje razprave," je ob robu vrha EU-Zahodni Balkan v Sofiji dejal Zaev po pogovoru z grškim kolegom Aleksisom Ciprasom, poroča Reuters. Zaev je dejal, da bosta državi nadaljevali pogovore, "tudi če zamudimo junijski rok".

"Ne moremo še govoriti o dogovoru," pa je kasneje na novinarski konferenci opozoril Cipras. Kot je dejal, sta z Zaevom prišla do ključne točke, a za rešitev je treba narediti več. Menil je, da sta strani pri iskanju rešitve za spor glede imena prehodili večji del poti, da pa je nekaj še ostaja.

Grški premier je še povedal, da bosta državi nadaljevali prizadevanja s ciljem doseči končni dogovor do konca junija. "Junij bo ključni mesec," je ocenil Cipras ob omembi možnosti za novo srečanje z Zaevom v začetku junija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Grčija zadržuje proces pridruževanja Makedonije EU-ju in Natu zaradi nasprotovanja njenemu imenu, češ da nakazuje ozemeljske težnje sosede nad grško severno pokrajino s tem imenom.

Cerar: Odločno podpiram evropsko perspektivo regije
"V imenu Slovenije bom odločno podprl evroatlantsko, sploh pa evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, da se junija da zelena luč za pristopna pogajanja z Makedonijo in Albanijo," je medtem ob prihodu na vrh dejal slovenski premier v odstopu Miro Cerar.

Slovenija meni, da si Makedonija in Albanija zaslužita začetek pogajanj, je spomnil Cerar. Ob tem je poudaril, da je Zaev povedal, da sta s Ciprasom dosegla dogovor o imenu, ki bi bil lahko dokončen, ga pa morata potrditi še vsak v svoji državi. "Kot je bilo rečeno, je narejen veliki preboj na ravni dveh premierjev. Ta hip smo lahko optimistični, a počakajmo, kako bo po vrnitvi obeh premierjev v državo," je povedal Cerar ob robu vrha v Sofiji.

EU bo junija odločal o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo. Za Makedonijo je največji problem spor z Grčijo glede imena, za Albanijo pa zaskrbljenost nekaterih članic s Francijo na čelu glede organiziranega kriminala v državi.

Slovenija je po Cerarjevih besedah na vsakem dogodku odločna zagovornica razvoja Zahodnega Balkana in njegove evropske perspektive, a prav tako poudarja, da mora vsaka država izpolniti pogoje za vstop v evroatlantske organizacije. Cerar je ob tem poudaril nujnost tesnejše povezanosti območja z Evropo. "Če ne bomo kmalu odprli vrat še bolj na stežaj, potem se zna zgoditi, da te države uberejo drugačno pot, da jih izgubimo, to pa ni v interesu nikogar, saj so del evropske družine," je opozoril v Sofiji.

Poudaril je tudi vprašanje varnosti - skupnega boja proti terorizmu in nezakonitim migracijam, ki se znova nekoliko stopnjujejo.

Povezovanje v regiji ter med regijo in EU-jem
V Sofiji je potekal prvi vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana po 15 letih, na katerem se je vse vrtelo okoli vse težavnejših odnosov med Unijo in ZDA zaradi spornih potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Balkanski vrh je bil sicer osredotočen na povezovanje v regiji ter med regijo in EU-jem, širitvena vprašanja bodo na vrsti junija.

V Sofiji so po pričakovanjih odmevala sporočila o odprtih vprašanjih z ZDA, potem ko so voditelji v sredo na neuradni večerji razpravljali o odzivu Unije na ameriške odločitve o odstopu od iranskega jedrskega dogovora ter carinah na jeklo in aluminij. EU se trudi oblikovati enoten odziv in zavarovati gospodarske interese. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v sredo pred večerjo opozoril na pomen gospodarske, politične in vojaške enotnosti, da bo Evropa glavna igralka, ne kmet na svetovni šahovnici.

Tusk je ob tem ostro kritiziral "muhavost" ameriške administracije in dejal, da ni razlike med takšnimi prijatelji in sovražniki, a obenem izrazil hvaležnost ameriškemu predsedniku Trumpu, da se je Evropa znebila iluzij in dojela, da se lahko zanese samo nase in da mora biti ponosna nase.

Pet članic EU-ja Kosova še ni priznalo
"Zahodni Balkan moramo sprejeti in zanj skrbeti. Da, mnoge države niso pripravljene, a če jim ne bomo pomagali, se ne smemo pritoževati, če bo ameriški, ruski, turški, kitajski ali arabski vpliv močnejši od evropskega. Upam, da si bosta tokrat srbski in kosovski predsednik, Aleksandar Vučić in Hashim Thaci, v nasprotju s srečanjem v Skopju segla v roke in ljudem pokazala, da politične elite na Balkanu niso manj civilizirane od tistih v obeh Korejah," je dejal Bojko Borisov, premier predsedujoče Bolgarije. Za izboljšanje odnosov med Beogradom in Prištino je sicer malo možnosti, čeprav sta se omenjena predsednika v sredo na hitro sestala. Vprašanje Kosova deli tudi Unijo, saj pet članic te države še ni priznalo, je poročal Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.

Evropska perspektiva za Zahodni Balkan
Na vrhu so potrdili evropsko perspektivo za Zahodni Balkan. Srbski predsednik Vučić je mnenja, da se je odprlo novo poglavje za Zahodni Balkan ter da so to dobri signali za ohranitev stabilnosti in varnosti na celotnem območju. Izrazil je upanje, da bo v bližnji prihodnosti sprejeta kompromisna rešitev za Kosovo, ki bo sprejemljiva tudi za državljane Srbije.

"Dali bomo vse od sebe in se bomo za to borili," je še dejal. Dodal pa, da uspeh ni odvisen samo od Srbije. Na vprašanje, ali je prišlo do otoplitve odnosov med njim in kosovskim predsednikom Thacijem, s katerim sta se v sredo sestala v Sofiji, je Vučić dejal, da upa, da se bodo pogovori med Srbijo in Kosovom nadaljevali.

Načrt za zmanjšanje stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih
Vrh bo osredotočen na povezovanje območja navznoter in z EU-jem, tako v smislu telekomunikacijske, prometne in energetske infrastrukture kot med ljudmi. Med konkretnimi pobudami, ki naj bi jih sprožil, je načrt za zmanjšanje stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih.

Ob robu vrha so predvideni tudi pogovori o sporu med Makedonijo in Grčijo glede imena, a preboja ni pričakovati. O širitvenih vprašanjih, konkretno o vprašanju začetka pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo, bo EU odločal junija.