Pripravo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost vodi vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Foto: Pixabay
Pripravo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost vodi vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Foto: Pixabay

Finančni ministri članic Unije, med njimi tudi slovenski Andrej Šircelj, so na virtualnem zasedanju govorili predvsem o pripravah na črpanje denarja, ki naj bi pripomogel k okrevanju po pandemiji covida-19.

Razlike med članicami velike

Članice EU-ja končujejo zadnji del oblikovanja nacionalnih načrtov za okrevanje in Evropska komisija je od vseh članic, razen ene, dobila informacije o tem, kaj nameravajo vključiti v svoje načrte, poroča dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič.

Svoj načrt je na zasedanju predstavila tudi Slovenija, je povedal minister Šircelj v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po zasedanju. Komentarjev na posamezne načrte po njegovih besedah ni bilo. Foto: MMC RTV SLO
Svoj načrt je na zasedanju predstavila tudi Slovenija, je povedal minister Šircelj v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po zasedanju. Komentarjev na posamezne načrte po njegovih besedah ni bilo. Foto: MMC RTV SLO

Kot je poudaril izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, so razlike med načrti članic precejšnje.

Nekatere članice so že tako daleč, da bodo v skladu s predvidenim rokom oddale načrte do konca aprila, druge pa po besedah Dombrovskisa čaka še kar precej dela.

Slovenija naj bi načrt oddala še v aprilu

Finančni minister Andrej Šircelj je na zasedanju predstavil nacionalni načrt za okrevanje, tako kot še nekaj njegovih kolegov.

Minister je po zasedanju dejal, da bo Slovenija načrt za okrevanje oddala pravočasno, in sicer po njegovem mnenju zadnji teden aprila.

Slovenija je po Šircljevih besedah pripravila načrt, ki upošteva vse zahteve, tudi glede deleža zelenih in digitalnih projektov ter glede povezave z reformami, pri čemer so v slovenskem načrtu v ozadju zdravstvena in pokojninska reforma ter digitalizacija gospodarstva in javne uprave.

Finančni minister, ki poudarja, da pripravo načrta vodi vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je kolegom pojasnil, kako je projekt potekal, da so se pri pripravi upoštevala mnenja zbornice, sindikatov in podjetij ter da so se pogovorili s skupino strokovnjakov s tega področja.

Slovenski načrt je bil v procesu nastajanja deležen številnih kritik. V primerjavi s predhodnimi fazami vidi Šircelj velik napredek v tem, da so določeni projekti povezani z reformami in da gre načrt v smer izpolnitve zahtev glede deleža zelenih ter digitalnih projektov. "Zdaj smo v končni fazi," je dejal.

Nacionalni načrti vključujejo podrobne mejnike, ki jih bo treba upoštevati, da bo lahko članica črpala denar. Mejnike so države opredelile v dogovoru s komisijo. So zelo pomembni, saj bo na njih temeljil sistem nadzora in odločanja o sproščanju sredstev.

Finančni minister Andrej Šircelj je na zasedanju predstavil nacionalni načrt za okrevanje, tako kot še nekaj njegovih kolegov. Foto: Reuters
Finančni minister Andrej Šircelj je na zasedanju predstavil nacionalni načrt za okrevanje, tako kot še nekaj njegovih kolegov. Foto: Reuters

Načrta še ni poslala nobena članica

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je pred tem povedal, da ni komisija prejela še nobenega nacionalnega načrta za okrevanje in da večino pričakuje v prihodnjih dveh do štirih tednih.

Sklep o lastnih virih, ki bo komisiji omogočil zadolževanje in s tem financiranje okrevanja, je doslej ratificiralo 17 članic, tudi Slovenija. Članice, ki tega še niso storile, so: Nemčija, Estonija, Poljska, Madžarska, Avstrija, Finska, Romunija, Nizozemska, Irska in Litva.

Za zdaj načrta Evropski komisiji še ni poslala nobena članica, med prvimi pa naj bi bile Portugalska, Španija, Grčija in Francija. Po oddaji načrtov bo imela Evropska komisija dva meseca časa za njihovo oceno, Svet EU pa še mesec dni, da jih dokončno potrdi, še poroča Jurič.

Komisar za proračun Johannes Hahn je v sredo nakazal, da bodo denar najprej dobile tiste članice, ki bodo najprej poslale ustrezne nacionalne načrte. Predvidenega je 13 odstotkov predfinanciranja, ki ga je po njegovih besedah mogoče izvesti v dveh mesecih, julija in septembra.

Evropska komisija bo julija že pripravljena, da se zadolži na denarnih trgih za financiranje načrtov za okrevanje. Foto: Pixabay
Evropska komisija bo julija že pripravljena, da se zadolži na denarnih trgih za financiranje načrtov za okrevanje. Foto: Pixabay

Kakovost pomembnejša od roka

Evropska komisija bo sicer julija že pripravljena, da se zadolži na denarnih trgih za financiranje načrtov za okrevanje. Predtem pa morajo še vse članice ratificirati sklep o lastnih virih, kar je do zdaj storilo 17 držav, med prvimi tudi Slovenija.

Dombrovskis je pojasnil, da je doslej 26 od 27 držav predstavilo načrte na skupnem zasedanju in da so nekateri že skoraj popolnoma pripravljeni in jih bo mogoče posredovati do konca meseca, nekateri pa bodo terjali še nekaj dodatnih tednov priprav.

Poudaril je, naj se države osredinijo na kakovost in spoštovanje vseh zahtev ter naj si raje vzamejo še teden ali dva več časa, če je treba, saj da je kakovost pomembnejša od roka.