Foto: BoBo
Foto: BoBo

Študija, s katero se je vlada še seznanila, neuradno kaže, da bi Slovenijo ustanovitev nove Adrie stala najmanj sto milijonov evrov in na začetku ustvarjala izgubo. Odločitev bo na koncu politična, potrebno bo tudi dovoljenje Evropske komisije.

Študija, ki jo je za 35 tisoč evrov naredila družba Grant Thornton, soavtor je tudi Jože P. Damijan, neuradno razkriva, da bi gospodarstvo izgubilo četrt milijarde, turizem 150 milijonov, okvirna cena bi bila sto milijonov evrov. Vlada se bo odločila v kratkem, ustanovitev pa ne bo takojšnja.

Vse te številke bodo tudi osnova za odločanje na vladi, je dejala v ponedeljek ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Tu govorimo zagotovo vsaj o letu ali pa letu in pol od odločitve, pa pravi minister za gospodarstvo Matjaž Han.

Nekdanji predsednik upravnega odbora Adrie Maks Tajnikar ideji ni naklonjen, saj smo vse to že imeli: "Ena najboljših rešitev, ki pa je žal nismo uveljavili leta 2011, je, da bi se povezala letališče in Adria. Takrat sem gledal podatke, koliko je naredilo letališče plusa, toliko je Adria naredila minus. Če bi to združili, bi imeli podjetje, ki bi delovalo, in številna podjetja po svetu tako delujejo."

Nova družba tudi ne bi mogla naenkrat pripeljati nekaj tisoč potnikov, kolikor jih lahko ponudi kongresni turizem. "Ne bi rešili tega problema, kako zapolniti hotelske kapacitete, kako organizirati kongrese z več tisoč udeleženci potnikov in jih pripeljati hkrati v enem, dveh dneh v Ljubljano," je pojasnil Gregor Jamnik, direktor Hotela Slon.

"Če vi hočete zdaj vzpostavljati takšno podjetje, potrebujete razmeroma zelo veliko kapitala, ki ne bo prinašal dobička in kjer bo treba pokrivati izgube," dodaja Tajnikar.

Država je Adrii pred propadom dala več kot petdeset milijonov pomoči in tudi nova družba bo potrebovala denar, pred ustanovitvijo pa še zeleno luč v Bruslju.

Grašek: Tak prevoznik na tako majhnem trgu kratkoročno ne more poslovati z dobičkom

Peter Grašek, nekdanji predsednik uprave Adrie Airways, je v Odmevih na vprašanje, ali se mu zdi ustanovitev nove slovenske letalske družbe smiselna, odgovoril: "To vprašanje bi lahko postavili tudi glede železnic in avtobusnih prevoznikov, ki prejemajo več 100 milijonov na leto. Očitno družbena oziroma državna korist pretehta ta strošek. Tudi za letalskega prevoznika je treba z ekonomskim elaboratom ugotoviti, kakšne bi bile družbene koristi od tega. Jasno pa je, da tak prevoznik na tako majhnem trgu, kot je slovenski, ne more poslovati z dobičkom, vsaj ne kratkoročno. V Evropi se namreč dogaja konsolidacija prevoznikov, ki postajajo vse večji. Ime te igre je ekonomija obsega. V Evropi bo v nekaj letih iz 20 grupacij prevoznikov nastalo od pet do deset prevoznikov. Takšna konsolidacija se je že zgodila v ZDA. Prvi korak pa bo seveda pridobitev soglasja Evropske komisije. Priporočil bi, da se spremlja, kaj se dogaja z Air Malto, ki je v podobnem položaju."

Dodal je, da bi morala nova družba popolnoma na novo definirati poslovni model in računati na potnike z nekdanjih jugoslovanskih letališč. "A tega zdaj ni več. Računati na slovenski potencial, ki je nekje 400.000-500.000 potnikov, je premalo. Poleg tega imamo v radiju 200 km od ljubljanskega letališča štiri zelo konkurenčna letališča z ogromno ponudbo prevoznikov in linij - Benetke, Treviso, Gradec, Zagreb. Ko si bomo pomagali z Evropsko komisijo, bo ključno vprašanje, kako jo prepričati, da zaradi ustanovitve novega prevoznika in subvencioniranja ne bo izkrivljanja konkurence."

Nov državni letalski prevoznik?